ŠMARTINSKO JEZERO

Cerkev Marijinega vnebozetja Cerkev je bila zgrajena v romanskem slogu (13. stol.) kot del minoritskega samostana. Svoje prvotne podobe ni ohranila, saj so jo večkrat prizadeli požari, med katerimi je bil najbolj uničujoč požar leta 1798, ki je uničil tudi velik del Celja. Cerkev sv. Cecilije Na vrhu manjšega hriba na desnem bregu reke Savinje se nahaja kapucinska cerkev sv. Cecilije. Skupaj s samostanom je bila postavljena v 17. stol., vendar se zaradi kasnejših prezidav njena prvotna arhitekturna podoba ni ohranila v celoti. Do nje vodi približno 100 lesenih stopnic. Cerkev sv. Cecilije in kapucinski samostan se nahajata na desnem bregu reke Savinje. Ležita na manjšem hribu in do njiju najlažje pridemo po 90 pokritih stopnicah. Postavljene so bile leta 1826 in obnovljene leta 1972. Od tukaj je lep razgled na staro mestno jedro Celja in na park na levem bregu Savinje. Kapucini spadajo med najmlajšo vejo Svetega Frančiška Asiškega, zavetnika trgovcev in živali. Največji razcvet so doživeli v 18. stoletju. Kapucinski samostani so v Sloveniji v Celju, Mariboru, Ptuju, Krškem, Kančevcih, Vipavskem Križu in Škofji Loki. Cerkev sv. Cecilije je bila posvečena leta 1615. To lahko vidite v notranjosti na kamniti tabli, kjer je bil včasih molitveni kor. Sveta Cecilija je bila zaščitnica in zavetnica glasbe. Za glavni oltar je bila njena podoba narejena leta 1627 po naročilu škofa Tomaža Hrena. Kapucinski samostan je bil stalni sedež teološkega ali filozofskega študija. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci spremenili v zapor. Komunistična oblast je po vojni pregnala kapucine in razlastila samostan. Kapucinska cerkev sv. Cecilije je nato postala sedež nove župnije leta 1960. Od samostana se lahko odpravimo na Miklavški hrib ali Heraklejevo svetišče, lahko pa se sprehodimo do Mestnega parka v Celju. Cerkev Sv. Danijela Okoli leta 1306 so na lokaciji starejše cerkve postavili triladijsko baziliko. Po l. 1379 so jo križnorebrasto obokali ter pozidali zvonik in prezbiterij. Sedanja stolnica je bila prvotno romanska enoladijska cerkev. Na začetku 15. stoletja so k sedanjemu prezbiteriju prizidali kapelo Žalostne Matere božje, izjemno kvalitetno arhitekturo klasične gotike, kjer je na ogled tudi Pieta. Cerkev je pozneje doživela več prezidav, v 19. stoletju so jo regotizirali, sedanjo podobo pa je dobila v drugi polovici 20. stoletja. Po več prezidavah je sedanjo podobo dobila v drugi polovici 20. stoletja, v letu 2001 pa je bila dozidana tudi kapela, posvečena škofu in pisatelju Antonu Martinu Slomšku, katerega kip se nahaja ob cerkvi. V cerkvi je med drugim na ogled gotska dragocenost – kapela Žalostne matere božje z bogatim kamnoseškim okrasjem in kamnitim kipom Pieta, srednjeveške poslikave in beneški glavni oltar. Leta 2006, ko je Celje postalo sedež novoustanovljeno celjske škofije, je cerkev sv. Danijela postala stolnica. Cerkev sv. Jožefa Če gremo od Kalvarije mimo kapelice sv. Jožefa s fresko iz prejšnjega stoletja, potem lahko pridemo do cerkve sv. Jožefa na Aljaževem hribu.  Cerkev so leta 1680 postavili celjski meščani v zahvalo svetniku, ker je v mestu prenehala kuga. Zasnova sakralnega objekta je precej preprosta, zvonika ob zahodni strani pa cerkev učinkovito poudarita. Cerkev sv. Jožefa in Dom sv. Jožefa se nahajata na čudoviti razgledni točki nad Celjem. Do cerkve in doma se lahko pripeljete z avtom, če se pa želite sprehoditi, lahko pustite avto na parkirišču ob nekdanji tovarni Toper. Ob poti se lahko ustavite na Kalvariji. Graditi so jo začeli leta 1737. V kapelicah je upodobljen križev pot Jezusa Kristusa in križanja. Pomemben datum v zgodovini cerkve sv. Jožefa je leto 1852. Takrat je škof Slomšek svetišče zaupal v varstvo družbe sv. Vincencija Pavelskega – lazaristom. Ob cerkvi so si zgradili samostan. Nemška okupacija je pomenila težke čase za cerkev in samostan, saj so samostan zasedli nemški vojaki. Časi po vojni žal niso prinesli boljših sprememb, saj lazaristi niso imeli na voljo drugega prostora kot zakristijo. Krivična nacionalizacija je bila odpravljena šele leta 1990. Dom sv. Jožefa je danes duhovno – prosvetni center. V njegovem okviru potekajo duhovne vaje, priprave na zakramente, predavanja, govorništvo, jezikovni tečaji, razne delavnice, kuharski tečaji in koncerti. Imajo tudi varstvo starejših, komorni zbor ter oglarsko šolo. V domu sv. Jožefa lahko tudi prespite, na voljo imajo enoposteljne, dvoposteljne in skupne sobe. Pri sv. Jožefu potekajo romarski shodi, glavna sta 19. marca in 1. maja. Svetišče je baročno, vendar je vsa oprema v njem poznejša. Na oltarju je upodobljena zaroka sv. Jožefa in Marije. Med njima stoji veliki duhovnik. Oltar je bil postavljen leta 1860. Blizu cerkve lahko vidite spominsko ploščo, ki je v spomin Gojmirju Mlakarju. Cerkev sv. Maksimiljana in kapelica ob cerkvi Cerkev sv. Maksimilijana, ki stoji nasproti avtobusne postaje, je posvečena legendarnemu celeianskemu rojaku škofu Maksimilijanu, ki bi naj leta 283 na tem mestu umrl nasilne smrti. Cerkev so zgradili ob koncu 15. stoletja, vendar so jo kasneje še večkrat prezidali. Notranjost hrani precej baročne opreme, na njeni zahodni steni pa je lepo ohranjen profiliran gotski portal. Kapelica je v svojem jedru stara približno toliko kot cerkev sv. Maksimilijana. V njej je kamnit oltar iz 17. stoletja, pod njo pa je izvir studenca, ki naj bi po stari legendi privrel na dan ob mučeniški smrti legendarnega celeianskega rojaka in škofa Maksimilijana. Cerkev sv. Miklavža Cerkev stoji na Miklavškem hribu nad mestnim parkom. Postavljena je bila okrog leta 1400, a je doživela več predelav, tako da njena prvotna podoba ni ohranjena. Danes je znana predvsem po treh zlatih oltarjih, ki so posvečeni sv. Miklavžu, sv. Roku in sv. Urbanu. Kalvarija Na Jožefovem hribu stoji znamenita Kalvarija, ki jo sestavljajo štiri (od nekdaj petih) kapel in skupina Golgote na vrhu hriba. Plastike so nastale izpod rok konjiškega kiparja Mihaela Pogačnika, sočasno s kapelami leta 1717, dvesto let kasneje pa jih je obnovil kipar Berneker, ki je tudi na novo izklesal kip Marije Magdalene. Marijino znamenje na glavnem trgu Marijin kip je postavljen na mestu, kjer so leta 1776 usmrtili krutega morilca Pretnerja - z namenom, da bi Marija varovala meščane pred podobnimi zločini. Marijino znamenje stoji na mestu, kjer so že v začetku 16. stoletja postavili sramotilni steber, namenjen kaznovanju zločincev in manjših prestopnikov. Na visokem stebru, ki stoji na trikotnem podstavku, stoji kip Marije Device, ob stebru pa stojita baročna kipa sv. Roka in sv. Florjana ter kip sv. Jožefa iz 19. stoletja. Do druge svetovne vojne so bili na stranicah podstavka tudi posvetilni napisi iz 19. stoletja v latinščini, nemščini in slovenščini. Slednjega so nacisti med okupacijo odstranili. Po obnovi mestnega jedra je spomenik spet zasijal v vsem svojem sijaju. Starokrščanska krstilnica V Gubčevi ulici stoji starokrščanska krstilnica z osmerokotnim krstnim bazenom, zgrajena ob koncu 4. ali v začetku 5. stoletja. V bazen, obložen z marmornimi ploščami, vodita z dveh strani po dve stopnici. V tem delu mesta je verjetno obstajal velik cerkveni kompleks, kateremu je krstilnica pripadala.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.