|































 |
Cerkev Marijinega vnebozetja
Cerkev je bila zgrajena v romanskem slogu
(13. stol.) kot del minoritskega samostana. Svoje prvotne podobe ni
ohranila, saj so jo večkrat prizadeli požari, med katerimi je bil
najbolj uničujoč požar leta 1798, ki je uničil tudi velik del Celja.
Cerkev sv. Cecilije
Na vrhu manjšega hriba na desnem bregu reke
Savinje se nahaja kapucinska cerkev sv. Cecilije. Skupaj s samostanom je
bila postavljena v 17. stol., vendar se zaradi kasnejših prezidav njena
prvotna arhitekturna podoba ni ohranila v celoti. Do nje vodi približno
100 lesenih stopnic. Cerkev sv. Cecilije in kapucinski samostan se
nahajata na desnem bregu reke Savinje. Ležita na manjšem hribu in do
njiju najlažje pridemo po 90 pokritih stopnicah. Postavljene so bile
leta 1826 in obnovljene leta 1972. Od tukaj je lep razgled na staro
mestno jedro Celja in na park na levem bregu Savinje. Kapucini spadajo
med najmlajšo vejo Svetega Frančiška Asiškega, zavetnika trgovcev in
živali. Največji razcvet so doživeli v 18. stoletju. Kapucinski
samostani so v Sloveniji v Celju, Mariboru, Ptuju, Krškem, Kančevcih,
Vipavskem Križu in Škofji Loki.
Cerkev sv. Cecilije je bila posvečena leta
1615. To lahko vidite v notranjosti na kamniti tabli, kjer je bil včasih
molitveni kor. Sveta Cecilija je bila zaščitnica in zavetnica glasbe. Za
glavni oltar je bila njena podoba narejena leta 1627 po naročilu škofa
Tomaža Hrena. Kapucinski samostan je bil stalni sedež teološkega ali
filozofskega študija. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci spremenili v
zapor. Komunistična oblast je po vojni pregnala kapucine in razlastila
samostan. Kapucinska cerkev sv. Cecilije je nato postala sedež nove
župnije leta 1960. Od samostana se lahko odpravimo na Miklavški hrib ali
Heraklejevo svetišče, lahko pa se sprehodimo do Mestnega parka v Celju.
Cerkev Sv. Danijela
Okoli leta 1306 so na lokaciji starejše
cerkve postavili triladijsko baziliko. Po l. 1379 so jo križnorebrasto
obokali ter pozidali zvonik in prezbiterij. Sedanja stolnica je bila
prvotno romanska enoladijska cerkev. Na začetku 15. stoletja so k
sedanjemu prezbiteriju prizidali kapelo Žalostne Matere božje, izjemno
kvalitetno arhitekturo klasične gotike, kjer je na ogled tudi Pieta.
Cerkev je pozneje doživela več prezidav, v 19. stoletju so jo
regotizirali, sedanjo podobo pa je dobila v drugi polovici 20. stoletja.
Po več prezidavah je sedanjo podobo dobila v drugi polovici 20.
stoletja, v letu 2001 pa je bila dozidana tudi kapela, posvečena škofu
in pisatelju Antonu Martinu Slomšku, katerega kip se nahaja ob cerkvi. V
cerkvi je med drugim na ogled gotska dragocenost – kapela Žalostne
matere božje z bogatim kamnoseškim okrasjem in kamnitim kipom Pieta,
srednjeveške poslikave in beneški glavni oltar. Leta 2006, ko je Celje
postalo sedež novoustanovljeno celjske škofije, je cerkev sv. Danijela
postala stolnica.
Cerkev sv. Jožefa
Če gremo od Kalvarije mimo kapelice sv.
Jožefa s fresko iz prejšnjega stoletja, potem lahko pridemo do cerkve
sv. Jožefa na Aljaževem hribu. Cerkev so leta 1680 postavili celjski
meščani v zahvalo svetniku, ker je v mestu prenehala kuga. Zasnova
sakralnega objekta je precej preprosta, zvonika ob zahodni strani pa
cerkev učinkovito poudarita.
Cerkev sv. Jožefa in Dom sv. Jožefa se
nahajata na čudoviti razgledni točki nad Celjem. Do cerkve in doma se
lahko pripeljete z avtom, če se pa želite sprehoditi, lahko pustite avto
na parkirišču ob nekdanji tovarni Toper. Ob poti se lahko ustavite na
Kalvariji. Graditi so jo začeli leta 1737. V kapelicah je upodobljen
križev pot Jezusa Kristusa in križanja. Pomemben datum v zgodovini
cerkve sv. Jožefa je leto 1852. Takrat je škof Slomšek svetišče zaupal v
varstvo družbe sv. Vincencija Pavelskega – lazaristom. Ob cerkvi so si
zgradili samostan. Nemška okupacija je pomenila težke čase za cerkev in
samostan, saj so samostan zasedli nemški vojaki. Časi po vojni žal niso
prinesli boljših sprememb, saj lazaristi niso imeli na voljo drugega
prostora kot zakristijo. Krivična nacionalizacija je bila odpravljena
šele leta 1990. Dom sv. Jožefa je danes duhovno – prosvetni center. V
njegovem okviru potekajo duhovne vaje, priprave na zakramente,
predavanja, govorništvo, jezikovni tečaji, razne delavnice, kuharski
tečaji in koncerti. Imajo tudi varstvo starejših, komorni zbor ter
oglarsko šolo. V domu sv. Jožefa lahko tudi prespite, na voljo imajo
enoposteljne, dvoposteljne in skupne sobe. Pri sv. Jožefu potekajo
romarski shodi, glavna sta 19. marca in 1. maja. Svetišče je baročno,
vendar je vsa oprema v njem poznejša. Na oltarju je upodobljena zaroka
sv. Jožefa in Marije. Med njima stoji veliki duhovnik. Oltar je bil
postavljen leta 1860. Blizu cerkve lahko vidite spominsko ploščo, ki je
v spomin Gojmirju Mlakarju.
Cerkev sv. Maksimiljana in kapelica
ob cerkvi
Cerkev sv. Maksimilijana, ki stoji nasproti
avtobusne postaje, je posvečena legendarnemu celeianskemu rojaku škofu
Maksimilijanu, ki bi naj leta 283 na tem mestu umrl nasilne smrti.
Cerkev so zgradili ob koncu 15. stoletja, vendar so jo kasneje še
večkrat prezidali. Notranjost hrani precej baročne opreme, na njeni
zahodni steni pa je lepo ohranjen profiliran gotski portal. Kapelica je
v svojem jedru stara približno toliko kot cerkev sv. Maksimilijana. V
njej je kamnit oltar iz 17. stoletja, pod njo pa je izvir studenca, ki
naj bi po stari legendi privrel na dan ob mučeniški smrti legendarnega
celeianskega rojaka in škofa Maksimilijana.
Cerkev sv. Miklavža
Cerkev stoji na Miklavškem hribu nad mestnim
parkom. Postavljena je bila okrog leta 1400, a je doživela več predelav,
tako da njena prvotna podoba ni ohranjena. Danes je znana predvsem po
treh zlatih oltarjih, ki so posvečeni sv. Miklavžu, sv. Roku in sv.
Urbanu.
Kalvarija
Na Jožefovem hribu stoji znamenita Kalvarija,
ki jo sestavljajo štiri (od nekdaj petih) kapel in skupina Golgote na
vrhu hriba. Plastike so nastale izpod rok konjiškega kiparja Mihaela
Pogačnika, sočasno s kapelami leta 1717, dvesto let kasneje pa jih je
obnovil kipar Berneker, ki je tudi na novo izklesal kip Marije
Magdalene.
Marijino znamenje na glavnem trgu
Marijin kip je postavljen na mestu, kjer so
leta 1776 usmrtili krutega morilca Pretnerja - z namenom, da bi Marija
varovala meščane pred podobnimi zločini. Marijino znamenje stoji na
mestu, kjer so že v začetku 16. stoletja postavili sramotilni steber,
namenjen kaznovanju zločincev in manjših prestopnikov. Na visokem
stebru, ki stoji na trikotnem podstavku, stoji kip Marije Device, ob
stebru pa stojita baročna kipa sv. Roka in sv. Florjana ter kip sv.
Jožefa iz 19. stoletja. Do druge svetovne vojne so bili na stranicah
podstavka tudi posvetilni napisi iz 19. stoletja v latinščini, nemščini
in slovenščini. Slednjega so nacisti med okupacijo odstranili. Po obnovi
mestnega jedra je spomenik spet zasijal v vsem svojem sijaju.
Starokrščanska krstilnica
V Gubčevi ulici stoji starokrščanska
krstilnica z osmerokotnim krstnim bazenom, zgrajena ob koncu 4. ali v
začetku 5. stoletja. V bazen, obložen z marmornimi ploščami, vodita z
dveh strani po dve stopnici. V tem delu mesta je verjetno obstajal velik
cerkveni kompleks, kateremu je krstilnica pripadala.
|
|