Celje - Turizem

TURIZEM V CELJU

Celje je mesto doživetij! Odpira veličastno zakladnico zgodovinskih, kulturnih, turističnih, rekreacijskih in kulinaričnih bogastev. Je magnet, ki vas navdušuje s starodavnimi zgodbami, miti in legendami ter prevzame s sodobnim urbanim utripom. Popelje vas na izbrana mesta in v prostore, kjer so pustili pečat njegovi predniki in sodobniki ali pa v kraje, kjer je nagovor narave najbolj prostran – kjer si podajo roke mir, oddih in dogodivščine.

Celje že od nekdaj privlači posebno pozornost turistov – veličastno srednjeveško zgodovino in grofe Celjske dobro poznajo tudi turisti iz tujih držav. Celje s svojo podobo nevsiljivo združuje antično in srednjeveško dediščino z modernim urbanim okoljem. Ohranjene tlakovane rimske ulice, mogočne grajske stavbe in ostanki srednjeveškega obzidja v mestnem jedru pričajo o njegovi bogati zgodovini, ki sega v čas Keltov in Rimljanov. Zaradi ugodne geografske lege in ugodnih življenjskih pogojev so se tu okrog leta 300 pred našim štetjem naselili Kelti in postavili močno keltsko naselbino, imenovano Keleia. Danes predstavlja Celje poslovno, gospodarsko, kulturno, šolsko, zdravstveno in turistično središče regije in ima regionalno upravno funkcijo.

Čas poletja prinese dopuste in počitnice, kot tudi obiske iz tujine, morda sorodnikov, prijateljev ali naključnih obiskovalcev. Ob prihodu tujcev v naše mesto, se lahko vprašamo, kaj sploh vemo o knežjem mestu in kako lahko le tega predstavimo gostom. Tukaj so predstavljene oporne točke in lokacije na katere lahko popeljete turiste.

Celjske znamenitosti skozi zgodovino
Zgodovina mesta je zanj zelo pomembna, saj mu ravno ta daje magični pridih in mistično ter graciozno osebnost. Celje ima bogato preteklost, ki pa je vse premalo odkrita in poznana. Po najdbah predmetov iz kamene in bronaste dobe, domnevamo, da je ozemlje našega mesta ob Savinji, že v prazgodovini imelo prebivalce. O pravem mestu pa lahko zares govorimo od antike naprej. Ostanke tega dolgega in še ne dobro raziskanega obdobja pri nas, lahko danes občudujemo na Miklavškem hribu, na bregu Savinje in v Knežjem dvoru.

Srednji vek, ki je sledil po Celeii je naše mesto Celje resnično ustvaril. Obdobje so vsekakor zaznamovali Celjski grofi s svojo vladavino in širino, ki je zajela precejšen del Evrope. V tem času je nastal Stari grad, ki je obvezna destinacija celjskih popotnikov, sočasno sta nastala tudi obzidje, ki je danes del nekaterih hiš, in vodni stolp. Celje se lahko pohvali tudi z enim najpomembnejših gotskih spomenikov na slovenskem, to je cerkev Sv. Danijela s kapelo.

Po besedah, ki so dokončno utopile Celjske grofe, Danes grofje in nikdar več, je sledilo drugačno obdobje za naše mesto. Takrat so se naši predniki soočili s težkimi situacijami, lakota, zunanji vdori, napadi Turkov, težki časi za kmetovalce in s tem puntarski upori. Po drugi strani je cvetelo področje umetnosti in gradnje. Stanetova ulica se je okitila z medaljoni obrtnikov, v celjski gorfiji (danes Pokrajinski muzej) je nastal znameniti celjski strop, ki nosi lastnosti cenjene renesanse.

Za Celje je sledilo še nekaj težavnih obdobij, tridesetletna vojna v Nemčiji, kuga, poplave in po tem novo upanje z gradnjo cerkve Sv. Jožefa na Jožefovem hribu. Novo upanje je prinesla tudi oživela gradbena dejavnost v drugi polovici 18. st. Od tedaj imamo tudi baročni dvorec Prothasijev, dobili pa smo še šolo, tiskarno in več sto novih hiš. Kmalu je mesto pogorelo in pričela se je obnova.

Celje je postalo veliko mesto v 19. st., ko je vanj vpeljal prvi vlak. Po tem je v Celju vladal dvojni duh, nemški in slovenski, boj za prevlado je prinesel celo razvoj v gradnji in gospodarstvu. Nastajale so šole, kavarne, gledališče, kasarna, Nemška hiša, danes Celjski dom, industrijska poslopja – Cinkarna itd. Meščane in njihovo novo, vsak dan lepše mesto, je takrat v objektive ujemal fotograf Josip Pelikan, katerega kip stoji pred celjsko občino, atelje pa v Razlagovi ulici. To je bilo tudi obdobje Alme Karlin, popotnice, pisateljice in pomembne intelektualke iz Celja, tudi njena podoba se v mestu pojavlja kot bronasta sprehajalka po Cankarjevi ulici.

Po kruti in opostošujoči 1. svetovni vojni, smo se združili s slovanskimi brati in skupaj ostali vse do konca 20. st. Vse kar je bilo nemško je odpadlo. V Celju so spet zacveteli obrt, sejmi, trgovina in industrija. Mesto se je širilo, k nam je prišel tudi Jože Plečnik in nam podaril palačo Ljudske posojilnice. Vse bolj so bili pomembni turizem in kulturna dejavnost, tako gledališče kot ples in glasba. Tudi po 2. svetovni vojni, ki je pustila rane, ki še danes niso zaceljene, je Celje bilo polno vneme za gospodarsko kot tudi umetniško dejavnost. Pomemben je simbolični spomenik Jakoba Savinška Vojna in mir.

Očarljivost slikovite okolice Celja
Mnogi, ki so od konca 19. stoletja prihajali v Celje, so bili tako navdušeni nad mestom, da so ga poimenovali kar "biser ob Savinji". Celje se res lahko pohvali z odlično lego in prekrasno, slikovito okolico, ki kar kliče h krajšim in daljšim izletom.

Sprehod po mestnem parku in urejenih sprehajalnih poteh ob Savinji do Grička vas bo osvežil in vam dal novih moči in zagona za težavni vsakdanjik. Z malce več napora se boste povzpeli na Miklavški ali Jožefov hrib (na obeh po stari slovenski tradiciji stojita zanimivi romarski cerkvi), po znameniti Pelikanovi poti pa na celjski Stari grad, ki mu v zadnjih letih z vztrajnimi obnovitvenimi deli uspešno vračajo nekdanjo mogočnost in bogastvo.

Če vas privlači planinski svet, so vam na samem obrobju mesta na voljo številne možnosti. Ena najprivlačnejših je gotovo vzpon na Celjsko kočo, od koder je le še dober streljaj do idilične vasice Svetina s čudovito gotsko cerkvico. Tamkajšnje slikovito pokopališče si je za zadnji dom izbrala tudi znamenita celjska pisateljica in svetovna popotnica Alma Karlin.

Morda pa vas bo zamikalo obiskati Šmartinsko jezero, največje umetno jezero na Slovenskem, ki vas bo prijazno sprejelo in vam ponudilo najrazličnejše oblike sprostitve: od sprehodov in kolesarjenja do kopanja, čolnarjenja, jahanja in ribolova.

Toda razlogov za obisk Celja s tem še nikakor ni konec! Kot nekoč je Celje tudi danes prvovrstna izhodiščna točka za krajše in daljše izlete v Savinjsko dolino in številna okoliška zdravilišča.

O bogastvu in kulturni moči antične Celeje se boste lahko najbolje prepričali v odlično ohranjeni nekropoli v Šempetru, le nekaj kilometrov oddaljena jama Pekel pa vam bo odstrla skrivnostni podzemni svet. O lepotah Zgornje Savinjske doline ne gre izgubljati besed, Logarska dolina pa je itak že od nekdaj prav posebno doživetje.

Nič manj presenečeni ne boste nad kakovostno ponudbo okoliških naravnih zdravilišč. Do Laškega, Dobrne, Zreč, Atomskih toplic in Rogaške Slatine je iz Celja res kratka pot. Če boste bivali v prijaznem mestu ob Savinji, si boste tako lahko privoščili skoraj neverjetno razkošje: vsak dan se boste lahko odpravili v drugo zdravilišče! Možnost izbire je vsekakor kvaliteta.

Sloves Celja kot dobrega gostitelja
Celje je ravno prav veliko mesto, da boste hitro spoznali vse prednosti, ki jih premore. Restavracije, gostilne in kavarne, hoteli, obrtne delavnice in trgovine, športno-rekreacijske površine, muzeja in galerije, kulturnozgodovinski spomeniki in naravne znamenitosti si sledijo kot po tekočem traku.

Prijetno se boste počutili, ker se vam v času oddiha ne bo treba ubadati z zoprnimi (vele)mestnimi nevšečnostmi, saj se boste po Celju lahko sprehajali brez zemljevida v rokah, na avtobuse, tramvaje in metroje pa vam ne bo treba čakati.

Toda prednosti obvladljivosti in preglednosti Celja boste še bolj občutili takrat, ko se boste v mestu ob Savinji znašli na službenem obisku. Celje je primerno in vzpodbudno okolje za delovna srečanja.

Število domačih in mednarodnih znanstvenih, kulturnih in poslovnih srečanj, simpozijev in seminarjev z izjemno visoko udeležbo v zadnjih letih Celje postavlja ob bok najpomembnejših kongresnih središč na Slovenskem. Obnovljene dvorane Narodnega in Celjskega doma, ki s svojim bliščem nezadržno spominjajo na slavno preteklost dvojne monarhije, vas bodo zagotovo očarale. Toda tudi nove moderne, sodobno opremljene dvorane (bodisi v hotelih bodisi v dvoranah Celjskega sejma), ki lahko sprejmejo od nekaj sto do dva tisoč udeležencev, bodo brez težav ugodile vsem vašim zahtevam. Če pa k temu dodamo še ustrezne hotelske zmogljivosti, prijazne gostitelje, ki bodo namesto vas prevzeli skrb za organizacijo in nemoten potek dela, potem gotovo ni več razloga, da se v sicer pestri izbiri tovrstnih središč odločite prav za Celje.

V zadnjih letih so bila v Celju številna delovna srečanja, tribune, simpoziji in kongresi. Njihova uspešnost je najboljše zagotovilo, da se boste tudi vi v našem mestu prijetno počutili.

Čar mladosti v Celju
Mladost in starost sta neločljiva pola človeškega in vsakršnega življenja; kakor jug in sever, ki že vso večnost delita svojo skupno zemeljsko usodo. In čeprav živita navidez daleč vsaksebi, sta vendar vsak zase in skupaj del kroga, ki se nikjer ne začne in nikjer ne konča. Z mesti ni nič drugače. Zato pa je Celje starodavno in hkrati mlado mesto. Častitljiva starost, ki jo domala na vsakem koraku potrjujejo ostaline bogate in slavne preteklosti, v mestu ob Savinji igrivo stopa v korak z življenjem in mladostjo.

Ko še prezgodaj zjutraj prispejo vlaki in avtobusi s srednješolci iz Savinjske doline in Zasavja, s Kozjanskega in spod Pohorja in se hrupoma odpro tudi osnovnošolska vrata, se Celje vedno znova pomladi. Popoldne, ko se zapro, in ko je spomladi dan še daleč od večera, se razigrani mladosti nič več ne mudi domov.

Bregovi Savinje in stoletni mestni park ob njej z nezadržno vnemo vabijo parčke, družbice in družbe. Klubi, kavarnice in gostilne pa zato seveda nikakor ne ostajajo prazni; v vseh letnih časih je mladost pač enako razigrana in pripravljena na zabavo.

Na večer, ko se ure štejejo že dvoštevilčno, ob koncu tedna sploh, oživijo koncertne dvorane in diskoteke, mladi pa z glasbo in plesom radi pričakajo dan. Ko se utrujeni žurerji šele počasi odpravljajo spat, se mladi športniki že polni poleta odpravljajo na treninge in tekme, glasbeniki pa na vaje.

Čeprav je mladost že od nekdaj kot eno, pa ima vendarle različne obraze. Povsod po svetu in Evropi, tudi v starodavnem Celju, ki zna živeti ne le s časom svoje mladosti, ampak tudi z mladostjo svojega časa.

Sprostitev in oddih
Imate dovolj potepanja po mestu in potrebujete aktivno sprostitev? Šport je za marsikaterega Celjana sinonim mesta že od nekdaj. Priporočamo pohod na Celjsko kočo s preizkusom spretnosti v Pustolovskem parku ali adrenalinsko bob kart vožnjo. Sposodite si plovilo in se odpeljite na romantično vožnjo po Šmartinskem jezeru, adrenalin pa si dvignite z zorbingom. Za vse, ki ne morete brez navijanja – priporočamo ogled rokometne tekme v Dvorani Zlatorog, nogometne tekme v Areni Petrol ali hokeja v Ledeni dvorani. Srčna pot v Mestnem parku - tek ali sprehod za vse rekreativce!

Športna razgibanost v Celju
Celje je ob vstopu v 3. tisočletje nedvomno mesto športa: ponaša se z bogato športno tradicijo, hkrati pa s svojo športno sedanjostjo prepričljivo dokazuje, da ima Celje v slovenskem, evropskem in celo svetovnem športu svoje mesto in ugled.

Kdo ne pozna odličnih celjskih atletov, nekdanjih legend, kot sta denimo Stanko Lorger in Nataša Urbančič, in sedanjih zvezd, kot je nedvomno Gregor Cankar? Kdo ne pozna izvrstnih celjskih rokometašev, ki že leta suvereno obvladujejo slovenski prostor, hkrati pa kot eno najboljših moštev stare celine krojijo evropski vrh? Kdo se ne spomni nekdanjih svetovnih prvakinj, celjskih kegljavk? Pa bogate zgodovine celjske košarke, ki je Sloveniji dala vrsto odličnih košarkarjev in trenerjev, tudi Zmaga Sagadina?

In potem je tu še polnih 80 let celjskega nogometa pa pol stoletja plavanja! In je dejstvo, da je Celje že krepkih sto let središče planinstva in vrhunskega alpinizma, zadnje čase pa tudi evropsko in svetovno primerljivega juda.

A vsega tega ne bi bilo, če v športnem mestu ob Savinji ne bi bilo možnosti, da se s tako ali drugačno športno-rekreativno dejavnostjo lahko spoznajo in ukvarjajo kar cele generacije. Celje je pač mesto, ki ima kaj pokazati in ponuditi - od igrišč in telovadnic ob osnovnih in srednjih šolah, odprtega in zaprtega bazena, odličnega kegljišča, strelišča, drsališča, do smučišč na Celjski koči in Svetini, številnih teniških igrišč, nogometnega in atletskega stadiona ter osrednje športne dvorane Golovec.

Celje, kot sejemsko središče
Že od davnega leta 1922, ko so takratni obrtniki v mestni osnovni šoli pripravili prvo obrtno razstavo, sejmi v pravem pomenu besede živijo s Celjem, Celje pa živi s sejmi.

Vse leto: od prvih pomladanskih, med katerimi sta odlično obiskana sejma Flora ter Avto in vzdrževanje, preko Mednarodnega obrtnega sejma, osrednje sejemsko-poslovne prireditve na Slovenskem, do vse odmevnejšega sejma Domofin in Božično-novoletnega sejma.

V Celjskih sejmih, podjetju, ki že desetletja skrbno neguje in pospešuje celjsko sejemsko tradicijo, vedno znova mislijo predvsem na zadovoljne razstavljalce in obiskovalce, na njihov uspeh, počutje in dober vtis. Zavedajo se, da prav poslovno uspešni, množično obiskani sejmi lahko v marsičem pripomorejo k turističnemu ugledu mesta Celja.

Prepoznavnost mesta ob Savinji, s tem pa tudi Slovenije v Evropi in svetu, je namreč nedvomno odvisna tudi od uspešnosti celjskih sejmov. Tisoči in tisoči razstavljalcev in obiskovalcev so zato vsako leto znova dokaz, da je Celje zares pravo sejemsko mesto.

Celjsko sejemsko moč in tradicijo najlepše potrjujejo ljudje iz domovine in tujine, ki prihajajo, ker vedo, da celjski sejmi niso od včeraj in ne le za danes. Odprti v Evropo in svet že dolgo živijo predvsem za jutri.

Kultura v Celju
Kultura v mestu ob Savinji ni poceni parola, ampak resnično, vsakdanje in praznično življenje. Kdor le hoče in želi, lahko izbira, in nikomur ne more biti samotno in dolgčas!

V mestu ob Savinji pač živi in deluje vrsta marljivih kulturnih ustanov - od Zavoda za kulturne prireditve, štirih galerij in dveh muzejev, Zgodovinskega arhiva, Celjskih kinematografov do Osrednje knjižnice, SLG Celje in skoraj 50 kulturnih društev (zlasti pevskih zborov, orkestrov, plesnih šol in amaterskih gledališč) pod okriljem, a tudi izven Območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Kulturni utrip je skozi vse leto zares živahen. Že dobro uveljavljeni Dnevi komedije v SLG Celje (v februarju), tradicionalni Mednarodni mladinski pevski festival (vsaki dve leti v maju) pa zelo odmevno in skrbno načrtovano Poletje v Celju, knežjem mestu (od junija do oktobra) so ob številnih koncertih in drugih dogodkih tisto, kar mesto ob Savinji kulturno predstavlja in uveljavlja tudi v širšem slovenskem in evropskem prostoru.

Ob tem seveda ne gre pozabiti na edini otroški muzej v Sloveniji - Hermanov brlog, ki deluje v okviru Muzeja novejše zgodovine, a tudi ne na v domovini in tujini znano Zlato harmoniko, ki jo kot veliko harmonikarsko srečanje in tekmovanje že 20 let prireja prizadevno KUD Ljubečna.

Celje si kot eno večjih mest mlade slovenske države vztrajno prizadeva, da bi ohranilo in utrdilo svoj sloves kulturnega središča, mesta, ki ljubi kulturo. Mesta, ki se zaveda, da prav kultura oblikuje njegovo duhovno podobo, s tem pa tudi njegov jutri.

Bogata gostinska ponudba v Celju
Kuharsko znanje v kombinaciji z urbanim okoljem se kaže v vrhunski gostinski ponudbi Celja - hotelske restavracije, špageterije, pizzerije, gostilnice z domačo hrano in raznolika ponudba hitre prehrane vas ne bodo pustile lačne. Če si želite pristne izkušnje, ne pozabite zaviti na mestno tržnico, kjer lahko poklepetate s prodajalkami in si privoščite domače dobrote s podeželja. Nemara vam ponudijo košček za degustacijo...

Ko si utrujeni od hoje in ogledov mestnih zanimivosti zaželite postati in strniti vtise, lahko poiščete okrepčila v kakšni prijetni gostilnici, kavarni, bistroju ali restavraciji, ki po svoji urejenosti in ponudbi nikakor ne zaostajajo za podobnimi v večjih srednjeevropskih mestih. V njih vam bodo kuharski mojstri zagotovo znali pripraviti, karkoli že si boste zaželeli: od zares domačih slovenskih jedi do specialitet svetovne kuhinje.

Gostinski lokali so v Celju zares skoraj na vsakem koraku, zato vam ob nasvetu prijaznih natakarjev gotovo ne bo težko najti in izbrati jedi in pijače po vašem okusu. Domala povsod vam bodo znali ponuditi tudi kakšno posebnost, ki z njo slovijo v mestu in okolici.

Žeje in lakote v Celju ob tako številnih, dobrih in raznovrstnih gostincih zares ne boste trpeli. Če pa si boste utrujeni od duhovne in druge hrane v mestu ob Savinji zaželeli ostati še kakšen dan, si boste zlahka poiskali primerno prenočišče v štirih lepo urejenih celjskih hotelih. V nobenem izmed njih se vam ne bo treba ubadati z zoprnim problemom, kje varno pustiti svojega jeklenega konjička.

Muzeji in galerije v Celju
Kultura vas v Celju spremlja nevsiljivo in na vsakem koraku – živahno dogajanje je rezultat pestrega glasbenega, likovnega, gledališkega in drugega kulturnega programa. Nikakor ne zamudite obiska edinstvenega arheološkega razstavišča CELEIA – mesto pod mestom, edinega otroškega muzeja v Sloveniji »Hermanov brlog« kot tudi galerije erotike Račka in Umetniške četrti, v kateri delujejo neodvisni likovni ustvarjalci različnih profilov.

Nakupovanje v Celju
Nakupovanje je stil sodobnega življenja. V centru Celja vas bodo prepričale butične trgovine znanih celjskih oblikovalcev, medtem ko je umetniška četrt polna prodajnih galerij in trgovin s spominki, v katerih najdete vse od tradicionalnih slovenskih simbolov do trendovskih in uporabnih daril. Mestni vrvež se ob sobotah preseli na sodobno tržnico, kjer je moč začutiti pristni utrip mesta, ter na živahni bolšji sejem v Stanetovi ulici.