KOBARID

Kobarid (italijansko Caporetto, nemško Karfreit, furlansko Cjaurêt) je mesto in sedež istoimenske občine v Sloveniji. Leži na visoki terasi na desnem bregu Soče ob vznožju Gradiča (309 m) ali Griča sv. Antona. Kobariška kotlina je razširjen del soške doline, ki je nastala na mestu, kjer reka Soča zapusti visoki alpski svet in se dolina združi s Stárijskim podoljem. Prav zaradi take lege ima Kobarid v prometnem pomenu pomembno strateško lego. Na zahod se povezuje s Čedadom (Cividale del Friuli) in Vidmom (Udine) v Furlanijo, na sever preko prelaza Predel (Passo di Predil) v Trbiž (Tarvisio), na jug pa z Novo Gorico. Mesto na severozahodu obkroža pogorje Stola, na jugu Matajurja, preko Soče pa Krnsko pogorje. Ima značilno gručasto podobo, hiše so nadstropne, kobariškega tipa s pridihom sredozemske arhitekture. Ulice so zelo ozke, zato je bila za današnji promet v letu 2007 zgrajena primernejša vzhodna obvoznica v smeri proti Bovcu. V smeri proti Robiču se razteza močvirnat svet imenovan Kobariško Blato, ki ga odmaka potok Idrija, pritok Soče. Do 1. svetovne vojne so bili na njem trije mlini. Blato so pričeli izsuševati že leta 1874 in regulirali Idrijo. Leta 1960 so melioracijska dela obnovili in pridobili rodovitna polja in travnike. Na Blatu je danes tudi ribogojnica. Kobarid je po svojem videzu izrazito mestno naselje, čeprav formalno ni uvrščen med naselja mestnega zanačaja, ker ne dosega zahtevanega števila prebivalcev. Kobarid šteje namreč samo nekaj nad tisoč duš (neuradno pa naj bi jih živelo nekaj sto več). Poleg številnih bolj ali manj dobro ohranjenih kulturno-umetnostnih spomenikov in znamenitosti, sta Kobarid in njegova okolica znana po odločilni bitki v prvi svetovni vojni, v kateri so kombinirane avstroogrske (tudi slovenske) in nemške čete odločilno porazile italjansko vojsko in jo potisnile daleč v Furlansko nižino, do reke Piave, kjer so boji tekli še precej dolgo. O bojih na tej soški fronti oz. o odporu do orožja je pisal Ernest Hemingway v znamenitem delu Zbogom orožje. To bitko označujejo zgodovinarji kot kobariški preboj. Bila je samo ena od 12. ofenziv, a prva in zadnja s strani avstroogrske armade na 29 mesecev trajajoči soški fronti. S to ofenzivo so Avstrijci pravzaprav rešili svoj sicer že povsem izgubljeni položaj.  Spomin nanjo so znova obudili prizadevni Kobaridci sami, ki so s svojimi lastnimi sredstvi in znanjem postavili "na noge" kobariški muzej, ki ga sedaj občudujejo številni obiskovalci pa tudi strokovnjaki. Zbirke so posvečene soški fronti nasploh in kobariškemu preboju še posebej. S strani Sveta Evrope je bil ta muzej izbran za muzej leta 1992 (poleg muzeja v Carigradu). To pa je tudi razlog, da predstavljamo Kobarid v naši seriji starih slovenskih mest v tem trenutku. Kobarid z okolico ima mnoge naravne in kulturne znamenitosti, od katerih najbolj izstopajo samo mesto Kobarid, slap Kozjak, Napoleonov most pri Kobaridu, Napoleonov most čez Nadižo, Italijanska kostnica, brv čez Sočo ter Italijanska obrambna črta na levem bregu. Kobarid je mesto, ki je znano po svoji burni in zanimivi preteklosti. Naseljeno je bilo že v halštatski dobi ter doživelo največji razcvet v rimskem obdobju. Kraj je najbolj zaznamovala prva svetovna vojna, ko so avstrijske čete s podporo Nemcev v 12. soški bitki uspešno prebile fronto. O Soški fronti in zgodovini mesta lahko največ izveste v Kobariškem muzeju. Italijanska kostnica se nahaja nad Kobaridom. Zgradili so jo na Gradiču okoli cerkve svetega Antona leta 1938. Otvoril jo je Benito Mussolini. Kostnica je bila zgrajena v spomin padlim italijanskim vojakom v prvi svetovni vojni. Vanjo so prenesli posmrtne ostanke 7014 neznanih in znanih padlih vojakov z okoliških vojaških pokopališč. Slap Kozjak spada med eno izmed največjih znamenitosti Kobarida. Je del Kobariške zgodovinske poti, ki vključuje Kobariški muzej, Italijansko kostnico, Tonocov grad, sotesko Soče in ostale znamenitosti. Slap Kozjak ali tudi Veliki Kozjak je najvišji slap na potoku Kozjak, ki je visok 15 metrov. Napoleonov most ima zelo pestro preteklost. V srednjem veku je spadal pod upravo čedadskega samostana. Napoleonov most sodi med arhitekturno dediščino. Že v davnih časih je desni in levi breg Soče pod Kobaridom povezoval most. Na tem delu je soteska najožja. Benečani so leta 1616 leseni most podrli. Stari, kamniti Napoleonov most je bil zgrajen leta 1750. Območje Kobarida je v času novega veka doživelo turške upade in prodor Napoleonove vojske. Most je torej dobil ime po Napoleonu, ker so čezenj leta 1797 proti zgornji Soški dolini prodirale francoske čete. Z Napoleonovega mostu je čudovit razgled na smaragdno reko Sočo in njena korita. Italijanska obrambna črta na levem bregu reke Soče je del znamenite Kobariške zgodovinske poti. Na vzpetini se nahaja mitraljezko gnezdo in opazovalnica. Nedaleč stran je v pobočje stisnjena urejena kaverna, ki sodi v niz zaklonišč, razporejenih v sistem krožne obrambe za zaščito prehoda čez reko Sočo in ceste Kobarid - Bovec.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.