Celjska koča
Celjska koča pod Tolstim vrhom se nahaja v bližini Celja. Je priljubljena točka za krajši pohodniški izlet. Iz Celjske koče se odpirajo lepi razgledi na bližnjo Grmado (718m), Celje in drugo okolico. Do koče vodita dve označeni poti. Prva je lahka označena pot iz Zagrada, ki traja približno eno uro, druga pa je zahtevna označena pot, ki vodi iz Zvodnega skozi Hudičev graben in traja približno eno uro in pol. Na Celjski koči se nahaja hotel Celjska koča in smučišče Celjska koča. Na Celjski koči je na voljo tudi poletno sankališče, dričanje s tubami in otroško igrišče. Sodoben hotel nudi pestro kulinarično ponudbo, v hotelskem wellness centru pa se gostje lahko sproščajo v turški in finski savni, masažnih kopelih, mini fitnesu, na voljo je tudi več vrst masaž. V hotelu imajo za poslovna srečanja na voljo tri prostore, ki so restavracija, pivnica in večnamenska dvorana. V okviru hotela je otrokom na voljo letna in zimska šola v naravi. Na Celjski koči lahko otroci praznujejo nepozaben rojstni dan. Smučišče obsega več kot 4 ha. Posodobljena vlečniška naprava vozi na vrh 834 metrov visokega Tolsta. Kvalitetna razsvetljava omogoča tudi nočno smuko. Celjska koča je prijeten kraj, kjer se lahko sprostimo in razgibamo v vsakem letnem času.


Celjska mestna hranilnica
Čudovita neorenesančna palača z bogato, v detajle izdelano fasado, je bila zgrajena leta 1887 po vzoru dunajskega Henrikovega dvora. V njej so prostori mestne hranilnice.


Celjski dom
Nekdanja Nemška hiša je najimpozantnejša stavba na Krekovem trgu, zgrajena v neogotskem slogu v letih 1905 – 06, po načrtu dunajskega arhitekta Petra Pavla Branga. Postavili so jo celjski Nemci, kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu. Vse do razpada Stare Avstrije je veljala kot družabno središče celjskega nemškega meščanstva. Po koncu prve svetovne vojne so Nemško hišo preimenovali v Celjski dom. Danes je v Celjskem domu sedež Zavoda za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje.

Zamišljena je bila kot protiutež slovenskemu Narodnemu domu, kar je s svojim germanskim videzom kazala že navzven. Po koncu prve svetovne vojne so jo preimenovali v Celjski dom, ki vse do danes nudi prostor številnim kulturnim prireditvam. V njem ima svoj sedež tudi Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje in Turistično informacijski center Celje.


Hohenwarterjeva hiša
Hohenwarterjeva hiša je primer razkošne hiše iz obdobja humanizma in prebujajoče se renesanse. Zanimiv je renesančni portal z latinskim in nemškim napisom ter letnici 1543 in 1673, ki sta vklesani ena vrh druge.


Knežji dvor - Celea - Mesto pod mestom
V 14. in 15. stoletju je grad služil kot rezidenca celjskih grofov, pozneje celjskih knezov. Po izumrtju Celjskih je bil v poslopju od 15. stoletja dalje vicedomski urad, sredi 18. stoletja pa so ga preuredili v vojašnico. Stavba kakšno poznamo danes je doživela veliko sprememb, najbolj korenite v času Marije Terezije. Danes se v delu Knežjega dvorca nahaja Galerija sodobne umetnosti Celje in arheološka klet z razstavo Celeia - mesto pod mestom.

Vznemirljiv sprehod skozi kamnite labirinte vam bo pričaral lepoto antične Celeje, ki so jo meščani v srednjem veku ponosno poimenovali Troia secunda - druga Troja. V arheološki kleti, kjer bo Mestna občina Celje skupaj s  Pokrajinskim  muzejem postavila stalno arheološko razstavo, je mogoče občudovati ostanke rimske Celeje ( tlakovano mestno ulico, hiše ob njej ter močno obzidje s stolpoma.

Čeprav je bila stavba s številnimi prezidavami oropana nekdanjega srednjeveškega videza sodi med najpomembnejše grajske objekte na Slovenskem in je tudi zaščitena za spomenik državnega pomena. V kletnih prostorih  se na več kot 1000 m² površine razprostira največja in situ predstavitev ostankov rimske Celeje, ki skupaj z razstavo Grofje Celjski dopolnjuje vsebino dvora. V delu dvora se urejajo prostori za stalno arheološko razstavo, svoje mesto v njem pa ima tudi Galerija sodobne umetnosti Celje.


Ljudska posojilnica
Ljudska posojilnica je najpomembnejši objekt v Celju iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Zgradili so jo v letih 1928 – 1929 po načrtih znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Glavni vhod na vogalu Stanetove in Prešernove ulice je poudarjen s stebriščnimi balkoni, na vrhu pa je bronasti kip Križanega, ki je nadomestil nekdanjega lesenega. Danes je v stavbi na Vodnikovi sedež Banke Celje.

 
Muzej novejše zgodovine
se nahaja v stavbi nekdanjega mestnega magistrata v središču mesta. Z oživljanjem predmetov in njihovih zgodb razjasnjuje preteklost, pomaga pri razumevanju sedanjosti in soustvarja prihodnost. Dobrodošli v prostoru spoznavanja, učenja, druženja in razmišljanja.


Narodni dom
Neorenesančna zgradba Narodnega doma stoji na Trgu celjskih knezov. Zgrajen je bil v letih 1895-96 po načrtih češkega arhitekta Vladimirja Hraskyja. V času stare Avstrije je bil celjski Narodni dom kulturno in družabno središče celjskega slovenskega meščanstva, danes pa so v njem prostori Mestne občine Celje Upravne enote Celje. Na vogalu Narodnega doma se nahaja Likovni salon.


Osrednja knjižnica Celje
Osrednja knjižnica Celje se nahaja na eni najlepših lokacij knežjega mesta – ob reki Savinji. Po desetletjih obstoja in razdrobljenosti na več lokacijah, so januarja 2010 na 4700 prenovljenih kvadratnih metrih odprli vrata prostoru navdiha, vseživljenjskemu učenju ter kreativnemu ustvarjanju. Obiskovalcem je omogočen prost dostop do večine gradiva, prav tako je na voljo tudi brezplačen dostop do interneta. S posrečeno umestitvijo med starim mestnim jedrom in Savinjskim nabrežjem ustvarja knjižnica s svojo vsebino živahen kulturni in družabni utrip. Knjižnica je odprta ves dan in skoraj vse dni v letu.

S svojimi storitvami prispeva h kakovosti življenja v skupnosti, z dogodki in prireditvami za vse generacije omogoča sprostitev in kakovostno preživljanje prostega časa, vsem obiskovalcem nudi brezplačen dostop do interneta, obenem pa v mestu ob Savinji – predvsem v starem mestnem jedru – ustvarja živahen kulturni in družabni utrip. S 16.000 akti vnimi člani, 370.000 enotami gradiva in 1.000.000 obiskov letno je najbolj obiskana kulturna ustanova v Celju in tretja največja knjižnica v Sloveniji. Del knjižnice je tudi Kavarna in slaščičarna Miško Knjižko, kjer lahko uživate med najlepšimi pogledi našega mesta.


Prothasijev dvorec
Dvorec, ki je dobil ime po graščaku Antonu pl. Prothasiju, je bil zgrajen v 18. stoletju in predstav lja osamljen primer stavbarstva iz tega obdobja. Danes se v stavbi nahajajo pravosodni uradi in poročna dvorana.


Pokrajinski muzej Celje
V Pokrajinskem muzeju Celje so muzejski eksponati razstavljeni na dveh lokacijah v samem mestnem jedru - v Stari grofiji in v Knežjem dvoru. Z obiskom stalnih razstav se obiskovalci sprehodite skozi čas od prazgodovine do danes.


Slovensko ljudsko gledališče z obrambnim stolpom
Severozahodni obrambni stolp nekdanjega mestnega obzidja je danes sestavni del Slovenskega ljudskega gledališča, zgrajenega leta 1885. Že od leta 1825 je stolp, v katerem je bila nekoč mestna mučilnica, služil potujočim igralskim družinam. Leta 1849 so v stolpu prvič odigrali Linhartovo Županovo Micko v slovenskem jeziku.


Stara grofija - Pokrajinski muzej Celje
Najlepša renesančna stavba v mestu je bila zgrajena med letoma 1580 in 1603 ob južnem delu mestnega obzidja, na mestu, kjer so nekoč stala upravna in gospodarska poslopja celjskega spodnjega gradu. Stavbi so v začetku 17. stoletja dodali še arkadne hodnike. Leta 1869 je poslopje kupila celjska občina in od takrat je zgradba večkrat spremenila svojo namembnost. Leta 1926 so ob obnovitvenih delih odkrili znameniti »Celjski strop«. Za njo se nahaja urejen lapidarij na prostem. Po drugi svetovni vojni je v njej svoje domovanje našel Pokrajinski muzej Celje.


Stari grad Celje
Stari grad Celje se nahaja v neposredni bližini mesta Celje. Do njega lahko pridemo peš iz mestnega jedra ali pa se pripeljemo po cesti do urejenega parkirišča pred gradom. Grad je nekdaj predstavljal največjo utrdbo na slovenskem prostoru. Zgradili so ga grofje Vovbržani v prvi polovici 13. stoletja. V prijetnejše stanovanjsko poslopje so ga preuredili Žovneški oziroma Celjski grofje v 14. stoletju, ki so zgradili tudi 23 metrov visok štirinadstopen stolp ter ga kasneje poimenovali Friderikov stolp. V kasnejših stoletjih se je njegova podoba in namembnost večkrat spreminjala. Stari grad Celje je leta 1803 kupil kmet Gorišek in ga uporabljal kot kamnolom. V last štajerskih deželnih stanov so njegove razvaline prišle sredi 19. stoletja. Leta 1882 so ustanovili celjsko Muzejsko društvo, ki si ves čas prizadeva za njegovo obnovo in vrnitev nekdanje podobe. Danes je Stari grad Celje eden izmed najbolj obiskanih točk v Sloveniji. V kavarni Veronika se lahko osvežite in uživate v grajskem vzdušju. Na gradu organizirajo tudi romantične poroke, ki lahko potekajo na razgledni ploščadi, prostorih galerije, zgornjem grajskem dvorišču, osrednjem grajskem dvorišču z vodnjakom ali v prostoru pri bivši krčmi. Grad je v poletnih mesecih prizorišče mnogih tradicionalnih prireditev.

Stari grad Celje že od nekdaj buri ljudsko domišljijo in predstavlja odlično podlago za oblikovanje legende evropskih razsežnosti. Poleg tega, da Celjske pozna vsa srednja Evropa, se je tudi doma skozi čas razvil poseben večplastni mit o Celjskih, ki ga ni ugasnilo nobeno, še tako zaostreno zgodovinsko obdobje. Nasprotno – različne družbene skupine so ga v različnih zgodovinskih obdobjih v celoti ali v posameznih plasteh vedno prilagajale svojim trenutnim potrebam. Tako je tudi danes. Opazna grajska pridobitev so tudi informacijske označevalne table, ki obiskovalcu omogočajo samostojno raziskovanje celotnega grajskega kompleksa. Jedrnato ter na nevsiljiv način so predstavljeni ključni objekti gradu in preteklost Celja in Celjskih. Grad se je odel v novo sodobnejšo »obleko«, ki ohranja pridih zgodovine in se rokuje s prihodnostjo – nova celostna podoba Starega gradu Celje omogoča stik med kulturo in ekonomijo, ter kreira nove priložnosti na področju kulturnega turizma in hkrati dviguje pomen Celja.

Stari grad Celje je z novimi prostori Turistično informacijski center Stari grad in Kavarno VERONIKA ter novimi tematskimi programi v letu 2009 obiskovalcem še bolj prijazna turistična točka. Nova opazna grajska pridobitev so tudi informacijske označevalne table, ki obiskovalcu omogočajo samostojno raziskovanje celotnega grajskega kompleksa. Jedrnato ter na nevsiljiv način so predstavljeni ključni objekti gradu in preteklost Celja in Celjskih. Grad se je odel v novo sodobnejšo »obleko«, ki ohranja pridih zgodovine in se rokuje s prihodnostjo – nova celostna podoba Starega gradu Celje omogoča stik med kulturo in ekonomijo, ter kreira nove priložnosti na področju kulturnega turizma in hkrati dviguje pomen Celja.


Železniška postaja Celje
Dvonadstropno poslopje železniške postaje je bilo zgrajeno leta 1846, ko je v Celje pripeljal prvi vlak. Izgradnja ok. 570 km dolge železniške proge je povezala Celje z Dunajem in Trstom, kar je predstavljalo enega izmed prvih mejnikov v razvoju gospodarstva. Pri železniški postaji sredi ceste stoji največja platana v Sloveniji, ki je bila leta 2006 razglašena za drevo leta. Zaradi njene edinstvenosti in mogočnosti so pri načrtovanju nove trase skozi mesto cesto speljali okoli okoli nje in tako se je več kot stodvajset let stara platana ohranila do danes.


Z vlakom po Deželi Celjski
Ali ste vedeli, da je mesto Celje imelo zgrajeno železniško progo pred Ljubljano?  2.6.1846 je v Celje pripeljal prvi vlak - prvi del proge od Celja do Grobelnega je tudi prva zgrajena železniška proga v Sloveniji. Proga od Grobelnega do Stranja je del železniške proge, ki vodi dalje do Rogatca in je bila odprta za promet leta 1903. V Stranju se od te proge odcepi njena »mlajša sestra«, ki je bila zgrajena leta 1960 do Podčetrtka in Imenega ter dalje do Kumrovca. Trenutno je za železniški promet odprta proga do Imenega. Po isti progi se boste lahko z muzejskim vlakom popeljali vsako soboto od 23.aprila dalje na relaciji Celje – Podčetrtek in raziskovali turistično destinacijo Deželo Celjsko.