|
































|
Mestna plaža Celje
Zavod Celeia Celje je leta 2009 v koncept
projekta „Poletje v Celju, knežjem mestu“ poleg že uveljavljenih
prizorišč (Stari grad Celje, Vodni stolp, atrij Celjskega mladinskega
centra, …) uvedel novo lokacijo, poimenovano mestna plaža. Mestna plaža
se nahaja ob promenadi ob Savinji, v neposredni bližini lapidarija
Pokrajinskega muzeja, in izjemno domiselno povezuje reko ter travnato
površino. Po horizontali sega vse do otroškega igrišča. V nadvse kratkem
času je postala priljubljeno zbirališče Celjanov in prepoznavno
prireditveno prizorišče.
Mestna tržnica
Mestna tržnica je z arhitekturno prenovo leta
2009 postala sodobnejša in privlačnejša in predstavlja središče mestnega
dogajanja. Bogato založena mestna tržnica predstavlja eno izmed
priljubljenih mestnih zbirališč, kjer lahko preizkusite tudi številne
domače dobrote. Nudi pestro izbiro svežega sadja in zelenjave, mesnih in
mlečnih izdelkov ter domačih dobrot, ob sobotah pa tu zaživi tudi
ekološka tržnica. Leta 2011 se je prenovljena tržnica uvrstila v izbor
39-ih najboljših projektov po merilih evropske nagrade za sodobno
arhitekturo Mies van der Rohe.
Mestni gozd
Številne študije dokazujejo, da so gozdne
površine izjemnega pomena za dobro počutje meščanov. Posebna mikroklima
in spokoj, ki ju najdemo med zelenimi velikani, nista primerna zgolj za
sprehode in rekreacijo, temveč dvigujeta razpoloženje in pozitivno
vplivata na duhovno stanje. Gozdovi so zato nepogrešljiv vir dobre
volje, miru in navdiha za ljudi vseh starosti.
Celje se ponaša z velikim in lično urejenim
mestnim gozdom, ki skozi celotno leto privablja obiskovalce, sprehajalce
in rekreativce. Umeščen je ob južni rob mesta, pod Anski vrh in
Miklavški hrib, ter je s svojimi 94. hektarji gozdnih površin in 14.
kilometri opremljenih sprehajalnih poti največja urejena javna zelena
površina v Celju.
Projekt »Mestni gozd Celje« je bil na pobudo
krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije zasnovan leta 1996 s ciljem
trajnostne ureditve, zavarovanja in upravljanja gozdnih površin tako, da
bodo te lahko v polnosti dosegale svoje ekološke in socialne funkcije.
Dolgoročna strategija, ki jo je sprejel celjski Mestni svet, kaže
rezultate še danes. Mestna občina Celje je denimo nedavno postala
nosilna partnerica mednarodnega projekta »Gozdovi za mesta –
GREEN4GREY«. V njegovem okvirju je postal mestni gozd bogatejši za sedem
doživljajsko-rekreativnih in eno izobraževalno-izkustveno pot, otroško
igrišče na tretji jasi, prireditveni oder ter drevesno opazovalnico.
Meščani se tako lahko veselijo spoznanja, da jim bo čudovito urejeno
zeleno zavetje še dolgo ostalo le sprehodek stran!
Drevesna hiša v Mestnem gozdu - v celjskem
mestnem gozdu stoji največja drevesna hiša v Sloveniji
Mestni magistrat - Muzej novejše
zgodovine Celje
Med markantne stavbe mestnega jedra sodi
stavba mestnega magistrata iz 17. stoletja. Njena posebnost sta
renesančno jedro in klasicistično pročelje z balkonom, ki sloni na osmih
stebrih. V prvi polovici 19. stoletja je bila stavba temeljito prezidana
za mestni magistrat oz. rotovž (v 19. stoletju jo je odkupila mestna
oblast), danes pa je v njej Muzej novejše zgodovine Celje in edini
otroški muzej v Sloveniji, Hermanov brlog.
Mestni park
Poplavna ravnica na desnem bregu Savinje pod
Miklavškim hribom, ki so jo nekoč imenovali Savinjski travnik, je po
letu 1856 začel spreminjati podobo. Ivan Orešnik, lastnik Kapunovega
dvora, je namreč vzdolž rečnega brega dal zasaditi dvojni drevored
divjih kostanjev. Tako je nastala obrečna promenada - osnova sedanjega
mestnega parka.
V park nas iz mestnega jedra popelje brv čez
reko Savinjo. Sprehajalcem se v objemu mogočnih dreves in skrbno
urejenih zelenic ponudijo mnoge sprehajalne poti, kjer lahko uživajo v
lepi okolici in se spočijejo na klopcah. Otrokom so na voljo sodobna in
zabavna igrala, rekreativcem pa teniška igrišča in drsališče. Park je
priljubljena izhodiščna točka za sprehajalce in pohodnike, saj se v njem
prične srčna pot na bližnji Anski vrh in Miklavški hrib, od koder se
ponuja čudovit razgled na Celje, Stari grad Celje in okolico. Vzpetino
nad parkom pokriva mestni gozd, ki je prepreden s številnimi urejenimi
sprehajalnimi potmi.
Mestni park v Celju se nahaja na desnem bregu
reke Savinje. Do parka lahko pridemo po mostu čez reko Savinjo iz
starega mestnega jedra. Ob parku je urejeno parkirišče. V parku so
sprehajalne poti, kjer se lahko spočijemo na klopcah in uživamo v lepi
okolici. Za otroke so postavljena igrala. Vidite lahko zanimive lesene
skulpture. Za lepši izgled Mestnega parka skrbijo s cvetjem. V parku je
drsališče, ki je odprto od oktobra do marca in pritegne mnogo
rekreativnih drsalcev. Tukaj imajo treninge tudi hokejisti, hitrostni in
umetnosti drsalci. V poletnih mesecih v dvorani organizirajo razne
prireditve za otroke in mladino. Za ljubitelje tenisa so ob dvorani
teniška igrišča, ki so poleti osenčena, pozimi pa pokrita s šotorom. Iz
parka vodita poti na bližnji Anski vrh in Miklavški hrib. Iz Miklavškega
hriba je lep razgled na mesto Celje, Celjski grad in okolico.
Mestni špital s kapelo SV. Kapele
Predstavlja edini primer ohranjene
srednjeveške ubožnice v Sloveniji iz 15. stol. V 19. stoletju je služila
kot mestna bolnišnica, še danes pa ambientalno predstavlja izredno
zanimiv stavbni kompleks. Na zunanji strani je viden kamen z letnico
1726, ki predstavlja pušico, v katero so dajali miloščino za potrebe
bolnikov.
Mestno obzidje
Mestno obzidje so pričeli zidati leta 1451, ko
je Friderik II. Celjski Celju podelil mestne pravice in ga dokončali
leta 1473. Obzidani porstor je imel obliko kvadrata. Na vogalih so stali
močni bastioni, mesto pa so varovali še drugi stolpi. Na zunanji strani
sta obzidje obdajala globok jarek in okop. Vhod v mesto je bil mogoč s
treh strani: skozi Graška vrata na severu, Ljubljanska vrata na zahodu
in Vodna vrata na jugu.
Po letu 1785, ko je magistrat na javni dražbi
prodal mestno obzidje in obrambne jarke, je začel izgubljati svoj
prvotni videz. Obzidje so začeli podirati ali ga zakrili s pozidavo
mestnih hiš, jarke, nekdaj napolnjene z vodo, pa so zasuli. Čeprav so
večino obzidja pozidali ali zakrili, lahko njegove ostanke še vedno
vidimo ob Savinjskem obrežju ali Vodnikovi ulici. Podobno usodo kot
obzidje so doživela mestna vrata. Že leta 1755 so podrli Ljubljanska
vrata, leta 1804 Graška, sredi 19. stoletja (1851) pa še Vodna vrata ob
Kapucinskem mostu čez Savinji.
Staro mestno jedro
Celje se nahaja ob sotočju Savinje in Voglajne
v Celjski kotlini. Po gospodarskem pomenu in velikosti je tretje
slovensko mesto. Je trgovsko, gospodarsko, izobraževalno, prometno,
kulturno, zdravstveno in versko središče Spodnje Savinjske doline z
obrobjem. Srednjeveško naselje se je razvilo na ostankih antične Celeie.
Kot Celje se v pisnih virih prvič omenja 1122-37. Naselje je v urbanem,
upravnem in gospodarskem smislu vzcvetelo v času Celjskih grofov. Za
mesto je bilo Celje razglašeno pod Friderikom II. leta 1451. V starem
mestnem jedru se nahajajo naslednje zanimivosti, ki so Celjski dom,
železniška postaja, Hranilnica, Hotel Evropa, Ljudska posojilnica,
Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prothasijev dvorec, Marijina cerkev,
Narodni dom, Knežji dvorec, Pokrajinski muzej Celje, Marijino znamenje
na Glavnem trgu, opatijska cerkev sv. Daniela, Vodni stolp, Slomškov trg
in drugo.
Celjski dom je bil zgrajen v novohistoričnem
slogu staronemške gotike leta 1907. Načrte za reprezentančno
trinadstropno stavbo z vogalnim okroglim stolpom je naredil dunajski
arhitekt Peter Pavel Branga. Danes ima dvorane doma v upravljanju Zavod
Celeia Celje. Prothasijev dvorec je poznobaročna zgradba, ki ima
čudovito poročno dvorano. Narodni dom na Trgu celjskih knezov je bil
zgrajen v letih od 1895-96. V njem so danes prostori Upravne enote Celje
in Mestne občine Celje. Knežji dvor (Spodnji grad) je v 14. in 15.
stoletju služil za rezidenco celjskih grofov. Največje spremembe je
stavba doživela v času Marije Terezije. Marijina cerkev v okviru
minoritskega samostana je bila zgrajena v začetku 14. stoletja, današnjo
podobo pa je dobila v letih od 1858-80. Cerkev sv. Daniela spada med
najstarejše zgradbe v mestu in je postala stolnica po razglasitvi
škofije leta 2006.
|
|