ZNAMENITOSTI CELJA DOMOVEKONOMIJAKULINARIKATEHNIKAKORISTNE INFO
 
 
  Mestni gozd v Celju  

 

  TURIZEM
ANKARAN
BLED
BOHINJ
CELJE
Aktivnosti v Celju
Legende in miti
Stari grad Celje
Šmartinsko jezero
Turizem v Celju
Zgodovina Celja
Znamenitosti cerkva
Znamenitosti mesta
Znamenitosti narave
Znamenitosti spomin
Znamenitosti stavb
IZOLA
KOBARID
KOPER
LJUBLJANA
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
PIRAN
PORTOROŽ
POSTOJNA
PTUJ
SEČA
SEČOVLJE
SEČOVELJSKE SOLINE
STRUNJAN

Mestna plaža Celje
Zavod Celeia Celje je leta 2009 v koncept projekta „Poletje v Celju, knežjem mestu“ poleg že uveljavljenih prizorišč (Stari grad Celje, Vodni stolp, atrij Celjskega mladinskega centra, …) uvedel novo lokacijo, poimenovano mestna plaža. Mestna plaža se nahaja ob promenadi ob Savinji, v neposredni bližini lapidarija Pokrajinskega muzeja, in izjemno domiselno povezuje reko ter travnato površino. Po horizontali sega vse do otroškega igrišča. V nadvse kratkem času je postala priljubljeno zbirališče Celjanov in prepoznavno prireditveno prizorišče.



Mestna tržnica
Mestna tržnica je z arhitekturno prenovo leta 2009 postala sodobnejša in privlačnejša in predstavlja središče mestnega dogajanja. Bogato založena mestna tržnica predstavlja eno izmed priljubljenih mestnih zbirališč, kjer lahko preizkusite tudi številne domače dobrote. Nudi pestro izbiro svežega sadja in zelenjave, mesnih in mlečnih izdelkov ter domačih dobrot, ob sobotah pa tu zaživi tudi ekološka tržnica. Leta 2011 se je prenovljena tržnica uvrstila v izbor 39-ih najboljših projektov po merilih evropske nagrade za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe.



Mestni gozd
Številne študije dokazujejo, da so gozdne površine izjemnega pomena za dobro počutje meščanov. Posebna mikroklima in spokoj, ki ju najdemo med zelenimi velikani, nista primerna zgolj za sprehode in rekreacijo, temveč dvigujeta razpoloženje in pozitivno vplivata na duhovno stanje. Gozdovi so zato nepogrešljiv vir dobre volje, miru in navdiha za ljudi vseh starosti.

Celje se ponaša z velikim in lično urejenim mestnim gozdom, ki skozi celotno leto privablja obiskovalce, sprehajalce in rekreativce. Umeščen je ob južni rob mesta, pod Anski vrh in Miklavški hrib, ter je s svojimi 94. hektarji gozdnih površin in 14. kilometri opremljenih sprehajalnih poti največja urejena javna zelena površina v Celju.


Projekt »Mestni gozd Celje« je bil na pobudo krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije zasnovan leta 1996 s ciljem trajnostne ureditve, zavarovanja in upravljanja gozdnih površin tako, da bodo te lahko v polnosti dosegale svoje ekološke in socialne funkcije. Dolgoročna strategija, ki jo je sprejel celjski Mestni svet, kaže rezultate še danes. Mestna občina Celje je denimo nedavno postala nosilna partnerica mednarodnega projekta »Gozdovi za mesta – GREEN4GREY«. V njegovem okvirju je postal mestni gozd bogatejši za sedem doživljajsko-rekreativnih in eno izobraževalno-izkustveno pot, otroško igrišče na tretji jasi, prireditveni oder ter drevesno opazovalnico. Meščani se tako lahko veselijo spoznanja, da jim bo čudovito urejeno zeleno zavetje še dolgo ostalo le sprehodek stran!

Drevesna hiša v Mestnem gozdu - v celjskem mestnem gozdu stoji največja drevesna hiša v Sloveniji


Mestni magistrat - Muzej novejše zgodovine Celje
Med markantne stavbe mestnega jedra sodi stavba mestnega magistrata iz 17. stoletja. Njena posebnost sta renesančno jedro in klasicistično pročelje z balkonom, ki sloni na osmih stebrih. V prvi polovici 19. stoletja je bila stavba temeljito prezidana za mestni magistrat oz. rotovž (v 19. stoletju jo je odkupila mestna oblast), danes pa je v njej Muzej novejše zgodovine Celje in edini otroški muzej v Sloveniji, Hermanov brlog.


                        



Mestni park
Poplavna ravnica na desnem bregu Savinje pod Miklavškim hribom, ki so jo nekoč imenovali Savinjski travnik, je po letu 1856 začel spreminjati podobo. Ivan Orešnik, lastnik Kapunovega dvora, je namreč vzdolž rečnega brega dal zasaditi dvojni drevored divjih kostanjev. Tako je nastala obrečna promenada - osnova sedanjega mestnega parka.

V park nas iz mestnega jedra popelje brv čez reko Savinjo. Sprehajalcem se v objemu mogočnih dreves in skrbno urejenih zelenic ponudijo mnoge sprehajalne poti, kjer lahko uživajo v lepi okolici in se spočijejo na klopcah. Otrokom so na voljo sodobna in zabavna igrala, rekreativcem pa teniška igrišča in drsališče. Park je priljubljena izhodiščna točka za sprehajalce in pohodnike, saj se v njem prične srčna pot na bližnji Anski vrh in Miklavški hrib, od koder se ponuja čudovit razgled na Celje, Stari grad Celje in okolico. Vzpetino nad parkom pokriva mestni gozd, ki je prepreden s številnimi urejenimi sprehajalnimi potmi.

Mestni park v Celju se nahaja na desnem bregu reke Savinje. Do parka lahko pridemo po mostu čez reko Savinjo iz starega mestnega jedra. Ob parku je urejeno parkirišče. V parku so sprehajalne poti, kjer se lahko spočijemo na klopcah in uživamo v lepi okolici. Za otroke so postavljena igrala. Vidite lahko zanimive lesene skulpture. Za lepši izgled Mestnega parka skrbijo s cvetjem. V parku je drsališče, ki je odprto od oktobra do marca in pritegne mnogo rekreativnih drsalcev. Tukaj imajo treninge tudi hokejisti, hitrostni in umetnosti drsalci. V poletnih mesecih v dvorani organizirajo razne prireditve za otroke in mladino. Za ljubitelje tenisa so ob dvorani teniška igrišča, ki so poleti osenčena, pozimi pa pokrita s šotorom. Iz parka vodita poti na bližnji Anski vrh in Miklavški hrib. Iz Miklavškega hriba je lep razgled na mesto Celje, Celjski grad in okolico.


Mestni špital s kapelo SV. Kapele
Predstavlja edini primer ohranjene srednjeveške ubožnice v Sloveniji iz 15. stol. V 19. stoletju je služila kot mestna bolnišnica, še danes pa ambientalno predstavlja izredno zanimiv stavbni kompleks. Na zunanji strani je viden kamen z letnico 1726, ki predstavlja pušico, v katero so dajali miloščino za potrebe bolnikov.


Mestno obzidje
Mestno obzidje so pričeli zidati leta 1451, ko je Friderik II. Celjski Celju podelil mestne pravice in ga dokončali leta 1473. Obzidani porstor je imel obliko kvadrata. Na vogalih so stali močni bastioni, mesto pa so varovali še drugi stolpi. Na zunanji strani sta obzidje obdajala globok jarek in okop. Vhod v mesto je bil mogoč s treh strani: skozi Graška vrata na severu, Ljubljanska vrata na zahodu in Vodna vrata na jugu.

Po letu 1785, ko je magistrat na javni dražbi prodal mestno obzidje in obrambne jarke, je začel izgubljati svoj prvotni videz. Obzidje so začeli podirati ali ga zakrili s pozidavo mestnih hiš, jarke, nekdaj napolnjene z vodo, pa so zasuli. Čeprav so večino obzidja pozidali ali zakrili, lahko njegove ostanke še vedno vidimo ob Savinjskem obrežju ali Vodnikovi ulici. Podobno usodo kot obzidje so doživela mestna vrata. Že leta 1755 so podrli Ljubljanska vrata, leta 1804 Graška, sredi 19. stoletja (1851) pa še Vodna vrata ob Kapucinskem mostu čez Savinji.


Staro mestno jedro
Celje se nahaja ob sotočju Savinje in Voglajne v Celjski kotlini. Po gospodarskem pomenu in velikosti je tretje slovensko mesto. Je trgovsko, gospodarsko, izobraževalno, prometno, kulturno, zdravstveno in versko središče Spodnje Savinjske doline z obrobjem. Srednjeveško naselje se je razvilo na ostankih antične Celeie. Kot Celje se v pisnih virih prvič omenja 1122-37. Naselje je v urbanem, upravnem in gospodarskem smislu vzcvetelo v času Celjskih grofov. Za mesto je bilo Celje razglašeno pod Friderikom II. leta 1451. V starem mestnem jedru se nahajajo naslednje zanimivosti, ki so Celjski dom, železniška postaja, Hranilnica, Hotel Evropa, Ljudska posojilnica, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Prothasijev dvorec, Marijina cerkev, Narodni dom, Knežji dvorec, Pokrajinski muzej Celje, Marijino znamenje na Glavnem trgu, opatijska cerkev sv. Daniela, Vodni stolp, Slomškov trg in drugo.

Celjski dom je bil zgrajen v novohistoričnem slogu staronemške gotike leta 1907. Načrte za reprezentančno trinadstropno stavbo z vogalnim okroglim stolpom je naredil dunajski arhitekt Peter Pavel Branga. Danes ima dvorane doma v upravljanju Zavod Celeia Celje. Prothasijev dvorec je poznobaročna zgradba, ki ima čudovito poročno dvorano. Narodni dom na Trgu celjskih knezov je bil zgrajen v letih od 1895-96. V njem so danes prostori Upravne enote Celje in Mestne občine Celje. Knežji dvor (Spodnji grad) je v 14. in 15. stoletju služil za rezidenco celjskih grofov. Največje spremembe je stavba doživela v času Marije Terezije. Marijina cerkev v okviru minoritskega samostana je bila zgrajena v začetku 14. stoletja, današnjo podobo pa je dobila v letih od 1858-80. Cerkev sv. Daniela spada med najstarejše zgradbe v mestu in je postala stolnica po razglasitvi škofije leta 2006.
 

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.