IZOLA DOMOVEKONOMIJAKULINARIKATEHNIKAKORISTNE INFO
 
 

 

TURIZEMBolnišnica Izola
Delamaris Izola
Turizem v Izoli
Zgodovina Izole
Znamenitosti Izole

Izola
(italijansko: Isola) je sredozemsko mesto in središče občine Izola. Leži na skrajno jugozahodnem delu Slovenije med mestoma Piran in Koper. Izola je mesto z bogato zgodovinsko preteklostjo, saj je bilo njeno ozemlje zaradi ugodnih življenjskih pogojev naseljeno že v bronasti in železni dobi. Kraj je uspel ohraniti slikovito srednjeveško zasnovo s cerkvijo na vzpetini, prepleteno mrežo ozkih ulic, visokih hiš in notranjim pristaniščem, zavarovanim pred valovi. Danes je Izola pomembno mesto Slovenske Istre z razvito obrtno, gospodarsko in turistično dejavnostjo. Razvoj turizma se je zaradi zavidljive lege začel že v drugi polovici 19. stoletja, pravi razcvet pa se je zgodil po letu 1960, ko so zgradili turistično naselje Belvedere in Simonov zaliv. V starem mestnem jedru Izole se nahajajo številne kulturno – zgodovinske znamenitosti, kot so nekdanja občinska palača, palača Besenghi degli Ughi, Manziolijeva hiša, hiša Lovisato, cerkev sv. Mavra, cerkev sv. Marije Alietske, plošča družine Ugo, italijanska osnovna šola Dante Alighieri, molilnica Scuola Battuti in drugo. Pri Simonovem zalivu so v morju potopljeni ostanki nekdanjega pomola iz rimskega obdobja, ko je bilo tu locirano pristanišče Haliaetum. Prvotno naselje je bilo postavljeno južneje od sedanjega. V času preseljevanja ljudstev je bilo uničeno, prebivalci pa so se zatem ustalili na nekdanjem otoku.

Izola je prvič omenjena leta 972, ko jo je cesar Oton I. Veliki izročil v fevd. Mesto je bilo v lasti oglejskih patriarhov še pred 977, med letoma 1280 in 1797 pa je bilo pod beneško oblastjo. Po propadu beneške republike je za kratek čas spadalo pod Napoleonovo Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre, prav tako Izolo. Po Napoleonovem porazu v Rusiji je Izola ostala pod Avstrijsko nadoblastjo vse do konca prve svetovne vojne leta 1918. Od 1918 do 2. svetovne vojne je bila s preostalo slovensko Istro v okviru Italije, med letoma 1945 in 1954 pa je bila del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. Nato je prešla pod Jugoslavijo. Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1991 je postala slovensko obalno mesto. Po osamosvojitvi je občina Izola leta 1995 zamenjala stari občinski grb iz leta 1987 z novim, ki je še danes v veljavi.

Staro mediteransko mestece Izola se naslanja na jugozahodno obalo Tržaškega zaliva, kjer se pristna tradicija ribištva in vinarstva, mistični sledovi preteklosti ter prijaznost domačinov stapljajo v nepozaben mozaik doživetij. Temperamentni utrip mesta in romantični značaj kar vabita v svoje naročje, zato pravijo, da Izole ne pozabiš nikoli. Razgibana zgodovina ribiškega mesteca je ustvarila čudovite arhitekturne zaklade in stare legende, ki vas popeljejo nazaj v čas, ko je bila Izola še otok. Duh Mediterana lahko občutite ob vsakem koraku po strnjenih srednjeveških ulicah, ob pogledu na zibajoče se barke v pristanišču, ob sproščenem klepetu domačinov in ob vonju morskih kulinaričnih specialitet v družbi žlahtne vinske kapljice. V Izoli vam nikoli ne bo dolgčas, saj se skozi vse leto vrstijo razne športne, kulturne in zabavne prireditve, ki svoj navdih iščejo v starih navadah in tradicijah. Muzeji, galerije in umetniški ateljeji vas bodo popeljali v svet istrske umetnosti in obrti, če pa si želite prave duhovne osvežitve, se popeljite po valovih Jadrana. Slikovito podeželje Izole s številnimi dolinami in dolgimi hribi je hram gurmanskih užitkov, ki jih lahko odkrivate v številnih domačih gostilnah in turističnih kmetijah, največkrat s čudovitim razgledom na Tržaški zaliv. Izolsko zaledje ponuja nešteto možnosti za potepanje in odkrivanje naravnih lepot istrskega gričevja, ki ga krasijo prikupne kamnite hišice in stare cerkvice. Po njem se lahko odpravite peš, s kolesom ali celo na konjskem hrbtu.

Izola je staro mediteransko mesto, ki se nahaja na obali med Piranom in Koprom. V mestu se prepletajo pristna tradicija vinarstva in ribištva, prijaznost domačinov in sledovi preteklosti. V Izoli je skozi celo leto živahno, saj potekajo mnoge kulturne, športne in zabavne prireditve, ki iščejo navdih v starih običajih in navadah. Izolsko zaledje nudi veliko možnosti za odkrivanje naravnih lepot istrskega gričevja, kjer se nahajajo stare cerkvice in kamnite hišice. Izola je uspela ohraniti srednjeveško zasnovo s cerkvijo na vzpetini, prepleteno mrežo ozkih ulic, visokih hiš in notranjim pristaniščem, zavarovanim pred valovi. V starem mestnem jedru Izole se nahajajo številne kulturno – zgodovinske znamenitosti, kot so nekdanja občinska palača, palača Besenghi degli Ughi, Manziolijeva hiša, hiša Lovisato, cerkev sv. Mavra, cerkev sv. Marije Alietske, ki je najstarejša cerkev v Izoli, plošča družine Ugo, italijanska osnovna šola Dante Alighieri, molilnica Scuola Battuti in drugo. Izola je podobo otoka izgubila v začetku prejšnjega stoletja. Na nekdanjih solinah so nastala močvirja in zaradi tega so začeli postopno zasipavanje ter s tem zabrisali značilnosti otoka.

Izola spada med pomembna mesta Slovenske Istre z razvito obrtno in gospodarsko dejavnostjo. Izolo poleg zgodovinskih in kulturnih značilnosti odlikuje tudi pestra kulinarična ponudba. Ker je ribiško mesto, je na prvem mestu bogata izbira dobrot, ki jih ponuja morje. Ugodno sredozemsko podnebje in zavidljiva lega sta Izoli omogočila razvoj turizma že v drugi polovici 19. stoletja. Pravi razcvet pa je mesto doživelo v času po letu 1960, ko so zgradili turistično naselje Belvedere in Simonov zaliv. Od takrat je turizem pomemben dejavnik, ki vpliva na utrip in podobo sedanje Izole. Staro mestno jedro Izole je ohranilo srednjeveško zasnovo sredozemskega mesta s cerkvijo na vzpetini, prepletenimi ozkimi ulicami, visokimi hišami ter notranjim pristaniščem, zavarovanim pred valovi. Največje znamenitosti so občinska palača, ki je bila sezidana leta 1325, molilnica, kulturni dom, cerkev svete Katarine, cerkev svetega Mavra, palača Besenghi, hiša Manzioli, hiša Lovisato, cerkev svete Marije Alietske in drugo.
 

 

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.