

 

 |
Koper je sedež Mestne občine Koper. Mesto ima dva
uradna jezika, slovenščino in italijanščino. Koper ima arhitekturno
izredno bogato staro mestno jedro. Razvil se je na skalnatem otoku, ki
so mu Rimljani dali ime Insula Capraria (kozji otok). Najdlje vlada
Beneška republika, od leta 1279 do 1797, ko Koper doživi močan
gospodarski in kulturni razcvet. Ostanki beneškega obdobja so vidni v
mestni arhitekturi, ki je kljub novodobnim posegom ohranila svoj
srednjeveški videz. Koper je zato tudi vključen v združenje evropskih
srednjeveških mest. V tistem obdobju je bil Koper otok, obdan z obzidjem
in povezan s kopnim z lesenim mostom, varovala ga je mogočna trdnjava,
Levji grad. Okrog mesta so se raztezale obširne soline. V 19. stoletju
pa do 1. svetovne vojne, pod vladavino Napoleonovega francoskega
cesarstva in Habsburške monarhije, se začne Koper spreminjati v skladu z
gospodarskim in družbenim razvojem. Začnejo se krčiti soline, ki so leta
1912 dokončno opuščene, mesto samo pa začne izgubljati podobo otoka. Pod
Kraljevino Italijo popolnoma izgubi otoški videz. Čas po drugi svetovni
vojni prinese dokončne postavitev meje, ko Koper pripade takratni
Jugoslaviji in doživi nove arhitekturne posege tako v samem jedru Kopra
kot okolici. Ob mestu se razvije mednarodno tovorno pristanišče Luka
Koper. Pristanišče vzdržuje morske povezave z vsemi deli sveta.
Koper je eno
najstarejših in najbolj (neupravičeno) spregledanih slovenskih mest.
Številni obiskovalci, ki drvijo mimo Kopra proti Piranu in Portorožu, iz
ceste vidijo le neprivlačne žerjave koprskega pristanišča, a ne vedo, da
se tu skriva čudovito in živahno staro mestno jedro. Dolgoletna
vladavina Beneške republike je pustila fantastično arhitekturno
zapuščino, ki je vsekakor vredna ogleda. Raziščite ozke ulice Kopra,
odkrite njegove številne trge ter se pomešajte z domačini, ki jih je tu
precej več kot turistov.
Ob prihodu v
Koper (ko boste zapustili koprsko obvoznico oz. avtocesto) je najbolje,
da parkirate na enem izmed velikih parkirišč v bližini nogometnega
stadiona Bonifika. Le dobrih 100 m od stadiona boste prišli do
nekdanjega mestnega obzidja in glavnih mestnih vrat - vrata Muda. Preko
njih vstopimo na simpatičen Prešernov trg z zanimivim Da Pontejevim
vodnjakom. Od tu naprej se začne labirint zanimivih ozkih ulic, preko
katerih se ‘prebijemo’ do glavne znamenitosti Kopra - Titovega trga.
Prostoren pravokotni trg iz vseh strani zapirajo čudovite zgradbe. Na
eni strani je fantastična Pretorska palača, nasproti njej stoji Loža -
zanimiva zgradba, kjer so nekdaj potekale pomembne debate meščanov,
danes pa je tu kavarna z enkratnim pogledom na trg. Na desni boste
opazili ‘Foresterio’ in ‘Armerio’ (nekdanja prenočišča za goste in
skladišče za orožje), na levi pa cerkev Marijinega vnebovzetja ter
mestni stolp, kamor se lahko povzpnete za razgled iz ptičje perspektive.
Če se iz Titovega trga sprehodite navzdol po
Kidričevi ulici, boste mimo čudovitih (a žal nekoliko propadajočih)
benečanskih hiš prišli do obale in
Carpacciovega trga, kjer stoji Taverna
(nekdanje skladišče soli, danes pa prizorišče večine družabnih
dogodkov). Tukajšnje številne kavarne in restavracije s pogledom na
morje so zelo priljubljene med domačini.
Naravni rezervat Škocjanski zatok se razprostira v neposredni bližini
mesta Koper. Rezervat predstavlja preostanek morja, ki je nekdaj
obdajalo Koper. Je okoli 120 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in
istočasno največje polslano morje v Sloveniji. Škocjanski zatok je
izjemnega pomena zaradi svoje bogate flore in favne. Za obiskovalce je
odprt vse dni v letu. Po obrobju sladkovodnega dela naravnega rezervata
poteka urejena 2 kilometra dolga krožna učna pot, ki se na štirih
območjih razširi v opazovalnice. Le – te imajo izobraževalne vsebine,
kjer lahko spoznavamo živalski in rastlinski svet sredozemskih močvirij
ali pa si privoščimo krajši počitek.
|
|