TEHNIKA DOMOVEKONOMIJAKULINARIKATURIZEMKORISTNE INFO    

 

  Avtomobilizem
Ena izmed najpomembnejših stvari v našem življenju so prevozna sredstva. Pomembna so za gospodarstvo države, povezovanje z drugimi ljudmi, direktno spoznavanje različnih kultur itd. Vsekakor so avtomobili zelo pomembni v našem življenju. Rezultat tega je, da se ljudje vsak dan vozimo z njimi. Na žalost si nekateri, ki nimajo denarja, štirikolesnika ne morejo privoščiti, zato večinoma uporabljajo noge, ki pa nas ne nesejo prav daleč saj se prej ko slej utrudimo. Na drugi strani pa obstajajo ljudje, ki si življenja brez avtomobila ne morejo zamisliti. Beseda avtomobil izvira iz grščine in pomeni samopomično vozilo. Prvo vozilo je izdelal Nicolas Cugnot po nalogu francoskega vojnega ministra, ki je potreboval transportno sredstvo za orožje. To je bil dvovaljni traktor na parni pogon, ki se je upravljal s krmilom. Njegov motor je bil povezan z edinim prednjim kolesom, namenjen pa naj bi bil za vlečenje topov težkih do 5 ton, s končno hitrostjo 5 km/h. Vozilo so morali po 12-minutni vožnji ustaviti, da se je ponovno ustvaril pritisk pare. S podobnim avtomobilom, ki ga je izumitelj izdelal par let kasneje, je doživel prvo prometno nesrečo, saj se je zaletel v zid hiše in ga podrl, vendar je avtomobil ostal nepoškodovan. Prvi uspešni motor z notranjim zgorevanjem je bil dvotaktni plinski motor, narejen v Belgiji v letu 1860, dve leti kasneje pa so ta motor vgradili v preizkusno vozilo, ki je že doseglo hitrost 18 km/h. Tega leta so istemu motorju dodali tudi električni vžig, s katerim je bilo vozilo veliko dražje. Naslednji velik korak je naredil Nemec Nikolaus August, ki je v Kolnu izpolnjeval plinski motor. Dobil je zamisel za razvoj motorja z notranjim zgorevanjem in tako zasnoval prvi štiritaktni motor. Isto leto je Daimler razvil lahek bencinski motor, ki je bil uporaben za pogon vozil. Pritrdil ga je na štiri-kolesno konstrukcijo in se z njim peljal po mestu. Dosegel je hitrost 18 km/h. Medtem pa je v sosednjem mestu svojega trikolesnika že testiral Karl Benz. Za prva moderna avtomobila prištevamo že prva izdelka Benza in Daimlerja, v tem času pa sta bila znana tudi Emile Levassor in Rene Panhard. Naredila sta prvo vozilo, ki je imelo motor spredaj, prizadevala pa sta si narediti avto, ki bi se bistveno razlikoval od kočije in katerega deli bi v celoti ustrezali delovanju avtomobila. Dolgo se nista mogla odločiti, kam bi postavila motor in nazadnje je pristal spredaj. To je bil dvovaljni Daimlerjev motor, ki je iztisnil 2,5 konja in preko tristopenjskega menjalnika avto pognal do hitrosti 30 km/h. Njuni avtomobili so kasneje dosegali dobre rezultate na dirkah in Levassor je postal prva žrtev avtomobilskih dirk. Leta 1901 je prvi Mercedes v avtomobilizem prinesel veliko novosti. Bil je izredno izpopolnjen, poganjal pa ga je 5,9 litrski motor. Zanimiv pa je bil tudi mercedesov drugi model, ki je tehtal okoli 900 kg in dosegal končno hitrost 80 km/h. S tem avtomobilom so leto dni kasneje postavili tudi nov svetovni hitrostni rekord, ki je znašal 111,1 km/h. Konec tega obdobja zaznamuje Fordov model T, ki je bil prvi avto grajen na serijski proizvodnji in je bil tako dostopen vsakomur. Izdelan je bil v celoti iz jekla in nikjer ni prepuščala voda. Avtomobil je bil širok, prostoren, stabilen in dovolj oddaljen od tal, da je omogočal vožnjo po neravnem terenu. Zanesljivost motorja in menjalnika ter drugih delov, so iz tega forda naredili avto s katerim je Ford zavzel svet. Začele so nastajati tudi druge avtomobilske znamke kot so BMW, različne Francoske od katerih so do danes ohranjeni še Renault in Citroen ter mlajši Peugeot in Češka Škoda, ki je bila po kakovosti uvrščena v sam tedanji vrh. 2. sv. vojna je v Evropi in na Japonskem pustila mnogo posledic,V Nemčiji, Angliji in Franciji pa je proizvodnja popolnoma okrevala šele v zgodnjih 50-ih. Avtomobili so tedaj v ZDA postajali vse bolj običajno prevozno sredstvo tudi za srednji sloj prebivalstva, medtem ko je bil v Evropi avtomobil še vedno stvar velikega prestiža. 60-a in 70-a leta so bila dokaj mirna in brez velikih prelomnic, v 80-ih pa se je začelo premikati tudi na področju varnosti. Prve karoserije so bile od začetka še kočije. Kočijam so odstranili oje, pod sedeže pa so vstavili motor. Ob tem se je pojavilo drugačno razporejanje sedežev in prve oblike karoserij z zaščito pred vremenskimi vplivi. Pločevina je postala novost in je zamenjala lesene karoserije. Na obliko karoserije je zaradi aerodinamike vplivala tudi maksimalna hitrost avtomobila (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_avtomobilizma).


Mobilna telefonija
Je komunikacijski sistem, ki zagotavlja mobilne storitve, saj temelji na uporabi radijskih frekvenc in omogoča uporabo telekomunikacijskih storitev z mobilnim telefonom brez žične povezave s telefonskim omrežjem. S prvimi mobilnimi telefoni je bilo mogoče opravljati le govorne klice, pozneje tudi pošiljanje kratkih tekstovnih sporočil (SMS), fotografiranje, snemanje videoposnetkov, predvajanje glasbe, poslušanje radia, igranje iger ipd. ter v povezavi z nadgrajenimi mobilnimi omrežji še pošiljanje multimedijskih sporočil (MMS), videotelefonijo, mobilno e-pošto, dostop do spleta, mobilno TV, mobilno plačevanje in bančništvo, navigacijo ipd. Zaradi vedno večjega števila negovornih mobilnih storitev se izraz mobilna telefonija že nadomešča z izrazom mobilne telekomunikacije. Mobitel, d. d., danes vodilni operater mobilnih telekomunikacij, je bil ustanovljen l. 1991, da zagotovi razvoj mobilnih telekomunikacij in izgradi mobilno omrežje v RS. Prvo generacijo mobilnih telekomunikacij je predstavljal analogni sistem NMT, ki se je pojavil v 80. letih 20. st. v Skandinaviji. Kmalu so ga vzpostavile še druge države, tudi Mobitel je začel svoje delovanje s sistemom NMT. Ker pa sistemi med seboj niso bili združljivi, so l. 1987 največji svetovni telekomunikacijski operaterji podpisali pogodbo o vzpostavitvi globalnega sistema za mobilne komunikacije (GSM), ki uporabnikom omogoča gostovanje v omrežjih številnih operaterjev po vsem svetu. Sistem GSM pripada drugi generaciji mobilnih telekomunikacij, uporablja digitalni prenos zvoka, sporočil in drugih podatkov. Prvo GSM-omrežje je začelo v Evropi delovati l. 1991, v RS pa l. 1996. Tehnološki razvoj je nato omogočil še paketni prenos podatkov GPRS, v RS uveden l. 2001. Nadaljnji razvoj tehnologije je prinesel nov mobilni telekomunikacijski sistem (UMTS), ki predstavlja tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij in omogoča hkraten prenos besedila, slik in zvoka, videotelefonijo ter uporabo vrste novih storitev, v RS so sistem UMTS zagnali že l. 2003. Z nadgradnjo omrežja GSM/UMTS z novimi tehnologijami (HSPA) so prenosne hitrosti vedno večje. V svetu pa razvijajo že četrto generacijo (LTE), ki bo s še hitrejšim prenosom podatkov prenesla poudarek mobilnih telekomunikacij z govornih na negovorne storitve.


Računalništvo
Računálništvo je znanstvena veda o delovanju računalnikov in o njihovi uporabi, kar vključuje strojno in programsko opremo. V praksi je računalništvo povezano z mnogimi drugimi vedami, od abstraktne analize algoritmov do bolj stvarnih tem, kot so programski jeziki, programska in strojna oprema. Kot znanstvena veda se računalništvo loči od matematike, programiranja, programskega inženirstva in računskega inženirstva, čeprav se ta področja pogosto zamenjujejo (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo).

Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi s pomočjo računalnikov. Gledano zgodovinsko se je informatika razvila iz matematike, medtem ko imajo računalniki svoj začetek v elektroniki. Računalniki so pri tem samo naprave, ki omogočajo teoretične zamisli informatike preveriti v praksi. Izraz informatika so skovali iz besed informacija in avtomatika v petdesetih letih 20. stoletja v Evropi. Informatika je prodrla na skoraj vsa področja. Prihod interneta je to še pospešil. Na področju logistike in medijev je informatika povzročila revolucijo. Večkrat se prisotnosti informatike v neki napravi niti ne zavedamo. Računalnik lahko obdela veliko količino podatkov v zelo kratkem času. Pri tem imamo opravka z interakcijo strojne opreme (hardware) in programske opreme (software). Na primer na wikipediji dnevno ureja članke na desetisoče ljudi, bere pa jo na milijone ljudi. Informatika se deli na teoretično, praktično, tehniško in poslovno. Tudi umetna inteligenca je eno od področij informatike. Teoretična informatika je temelj ostalim zvrstem. Prispeva temeljna odkritja za rešljivost problemov. Rezultate temeljne informatike izkorišča uporabna informatika. Informatika se skoraj vedno prepleta z drugimi znanostmi (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Informatika).

Računalniško programiranje je dejavnost, katere cilj je ustvarjanje novih računalniških programov ali njihovih sestavnih delov na temelju določenih pravil. Programiranje oziroma implementacija abstraktnega algoritma je le ena izmed faz procesa razvoja programske opreme. Kot sinonim za dejavnost računalniškega programiranja se je uveljavila beseda »kodiranje«. Računalniški programi so napisani v izvorni kodi določenega programskega jezika, pri delu pa si programer lahko pomaga z ustreznimi razvojnimi orodji. Dejavnost računalniškega programiranja je strokovno področje računalniške vede, ki spada pod okrilje razvolja programske opreme. Medtem, ko se teorija programskih jezikov ukvarja z raziskovanjem pristopov s katerimi se opisuje računanje oziroma komputacije, programiranje aplikativno uporabi računalniške programske jezike za reševanje določenih problemov. Snovanje programske opreme je tudi interdisciplinarno področje in vsebuje elemente ekonomije, organizacije poslovanja, znanosti, umetnosti, matematike in tehnike. Programira se lahko v različnih programskih jezikih, ki so glede na svoj abstrakcijski nivo kategorizirani od prve do pete generacije, npr. java, COBOL, paskal, zbirni jezik, prolog, C#, BASIC, C, C++, Python in tako dalje. Pri razvoju programske opreme je znanih mnogo razvojnih metodologij. Metodologije so sheme oziroma modeli, ki se uporabljajo za načrtovanje, strukturiranje in nadzorovanje procesa razvoja programske opreme. Gre za način oziroma slog reševanja določenih problemov na področju programskega inženirstva. Programsko metodologijo se ne sme mešati s programsko paradigmo, ki je osnovni slog računalniškega programiranja. Najbolj znane razvojne metodologije so modeli vodnega slapa (waterfall model), spirale (spiral model), ekstremnega programiranja (extreme programming - XP), RUP, RAP (angleška kratica za Rapid Application Development), itd (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalni%C5%A1ko_programiranje).


Televizija
Televizíja (tudi televízija) (z znano kratico TV) je tehnologija prenosa negibnih ali gibajočih se slik in zvoka na daljavo. Tehnične zasnove so bile razvite že v 19. stoletju, praktično uporabne izvedbe pa so se pojavile okoli leta 1930. Na olimpiadi v Berlinu leta 1936 so že oddajali televizijski signal. Televizija je tudi sopomenka za televizijski sprejemnik, napravo, ki oddaja televizijsko sliko, in ustanovo, ki se ukvarja s takšno dejavnostjo. Televizija je tudi krajše ime za televizijsko postajo. Prva generacija televizorjev ni bila čisto elektronska, saj je imel ekran vgrajen motor in sistem vrtečih se plošč s spiralno razmeščenimi luknjicami, s katerimi so dobili sliko predmeta na zaslonu. Ta sistem je leta 1883 izumil Paul Nipkow, ki je s tem dal zamisel za dejansko prenašanje slike. Do udejanjenja je prišlo šele veliko let kasneje. To se je zgodilo leta 1926, ko je škotski izumitelj John Logie Baird izvedel prvi prikaz televizije na svetu, in pri tem uporabil Nipkowe plošče. Kasneje so jih opustili in namesto njih uporabili katodno cev, ki se je z napredkom tehnologije krajšala. Sistem elektromehanske televizije so najprej uvedli v ZDA leta 1928, nato leta 1929 v Združenem kraljestvu in Nemčiji, ter leta 1931 še v Franciji in Sovjetski zvezi.

Medtem, ko je televizija v zgodnjih petdesetih naglo osvajala svet, pa v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji še ni zaživela. V Sloveniji je prvič stekel redni preskusni program 11. oktobra 1958, ki ni več ugasnil. To je bilo razmeroma pozno, in sicer 20 let za britanskim prvim rednim televizijskim programom na svetu, 30 let zatem, ko se je pri nas prvič oglasil radio in 160 let po izidu Vodnikovih Lublanskih novic. Od takrat, ko so imeli televizijski sprejemniki majhen zaslon in veliko dodatnih sestavnih delov, ki so bili spravljeni v velikih omaricah in so nekateri stali toliko kot majhen avto, pa do danes, ko imamo sprejemnike različnih izmer in cenovnih razredov, je minilo veliko časa. Medtem se je televizija razvila v enega najpomembnejših medijev in verodostojen vir novic, ki ima močan vpliv na javno mnenje in brez katerega si življenje kar težko predstavljamo. Prvič je javno predvajal televizijsko sliko v barvah program CBS v ZDA leta 1950.

Danes vlogo televizije prevzema internet, kabelska televizija in druge tehnologije. TV je prehajala v digitalno obliko s pomočjo TV kartice in digitalizirane televizije. Prav tako je postala digitalizirana kamera, režija, obdelava, skratka celotna produkcija je vedno bolj povezana z računalnikom. Ob obstoju pametnih televizij, ki so vedno bolj povezane s spletom in plačljive produkcije, ki v nekaterih državah nadomešča celo kinodvorane (HBO, Starz, Showtime, Netflix), pa tudi tehnologije, ki omogočajo celo izogibanje oglasov in drugi variant oglaševanja, se vloga televizije spreminja v posredovanje razvedrilnih videoprodukcij in le posredno posredovanje novic, družbenoekonomskih vsebin in kulturnih produktov. Na področju Slovenije smo od leta 2007 uvedli digitalni signal pri radiodifuziji, kar ponudi gledalcu boljši signal, večji nabor frekvenc in različne storitve kot so HDTV.

Pomemben dejavnik spletnih videoprodukcij in streamline videov, ki postajajo sestavni sodobne izkušnje televizije je pornografija, ki zavzema ogromen del delujočega spleta. Prav tako pomemben del vdora nove tehnologije je prav tako prelivanje tehnologij. Snemanje s telefonskih aparatov, ogledovanje spletnih videov tako s spleta kot telefona dviguje interakcijo televizije s tehnologijo. Televizija dviguje svojo uporabnost z gledljivostjo in lastno produkcijo. V Evropi so zelo različne oblike nacionalnih televizijskih hiš, ki se na zelo različne načine spopadajo z novimi tehnologijami. Tudi na področju Evrope obstaja Zveza komercialnih televizij v Evropi, ki obsega vse vrste tehnologij, pa tudi premislek o omejevanju in trženju videovsebin preko spleta (vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Televizija).



V nastajanju je spletna stran, kjer bodo opisane novosti iz zgoraj navedenih področij. Vse pripombe in predloge sprejemam po elektronski pošti.		  

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.