MARIBOR

Maribor je drugo največje mesto v Sloveniji in središče Mestne občine Maribor. Je univerzitetno in metropolitsko mesto ter gospodarsko, finančno, upravno, izobraževalno, kulturno, trgovsko in turistično središče severovzhodne Slovenije. Maribor je bil Alpsko mesto leta 2000, Evropska prestolnica kulture leta 2012, Evropsko splavarsko mesto 2012 in Evropska prestolnica mladih 2013. V mestu je vrsta institucij nacionalnega pomena. Tukaj imajo sedež Univerza v Mariboru, Institut informacijskih znanosti – IZUM, Nova KBM, Zavarovalnica Maribor, SNG Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor in Mariborska nadškofija. V mestu imajo sedež nacionale institucije, kot so Pošta Slovenije, Slovenski podjetniški sklad, Javna agencija Republike Slovenije za energijo in Agencija za železniški promet. Maribor je središče slovenske Štajerske in sedež Podravske regije ter vzhodne kohezijske regije. Leži na 274,7 m nadmorske višine, 15° 39' 12" zemljepisne dolžine in 46° 33' 39" zemljepisne širine. Maribor ima nadvse ugodno lego na križišču pomembnih evropskih poti, ob reki Dravi, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, med Dravsko dolino in Dravskim poljem. Slikovito mesto je vpeto v čudovite vinorodne griče na eni in naravo Pohorja na drugi strani ter reko Dravo, ki se lenobno vije skozi mesto. V starem mestnem jedru si lahko ogledamo mnogo kulturnih znamenitosti, kot je najstarejši predel mesta Lent s Staro trto, srednjeveški stolpi, ostanki mestnega obzidja, Glavni trg s Kužnim znamenjem, Rotovž, Grajski trg z muzejem in gradom, Slomškova Stolnica z razglednim stolpom, židovska sinagoga in drugo. Živahne mestne ulice pa nas pripeljejo do enega izmed najlepših slovenskih mestnih parkov s tremi ribniki. Drugo največje slovensko mesto, središče severo-vzhodne Slovenije, dom najstarejše trte na svetu, Zlate lisice, festivala Lent, dobre kapljice in veselih ljudi. Simpatično staro mestno jedro ob reki Dravi je precej razvejano in obiskovalcem ponuja kar nekaj ogleda vrednih kulturnih znamenitosti, čednih kotičkov ter sončnih teras, kjer boste okušali lokalne kulinarične specialitete. Poleg tega je Maribor mesto, ki diha za šport in naravo. Njegova izjemna lokacija med gozdnatim Pohorjem ter obširnimi vinorodnimi griči je enkratno izhodišče za različne aktivnosti v čudovitem naravnem okolju v vseh letnih časih. Namig: najživahnejše je v drugi polovici junija v času Festivala Lent! Skozi Maribor teče reka Drava, nekoč pomembna prometna žila in kopališče, danes pa duša mesta. Na njenem levem bregu je najstarejši del mesta Lent, kjer so številne znamenite zgradbe ter seveda ponos mesta: najstarejša trta na svetu. Preko 400 let naj bi imela in letno rodi okoli 50 kilogramov simboličnega pridelka, ki ga večinoma porabijo za protokolarna darila. Trta je “naslonjena” na Hišo stare trte, turistično-informacijski in razstaviščni prostor, kjer boste izvedeli vse o vinarstvu in vinogradništvu na Štajerskem. Če se nekoliko oddaljimo od Drave, pridemo do čednega Glavnega trga z mestno hišo in zanimivim Kužnim znamenjem. Postavljen je bil po premagani kugi, ki je bila v 17. stoletju usodna kar za tretjino prebivalcev mesta. Od glavnega trga “navzgor” se razprostira peš cona. Mimo Slomškove Stolnice (ob predhodnem dogovoru se lahko povzpnemo na razgledno ploščad njenega zvonika) se sprehodimo do simpatičnega trikotnega Grajskega trga. Tu stoji Mariborski grad, v katerem se nahaja Pokrajinski muzej Maribor, na drugi strani gradu (na Trgu svobode) pa je naslednji dokaz povezanosti Štajerske z vinom - vinska klet Vinag. V njenih podzemnih tunelih, ki so dolgi kar 2 kilomtera, hranijo preko 5 milijonov litrov vina! Vsekakor vredno ogleda, a jih pred obiskom predhodno pokličite. Maribor je kot mestna občina izobraževalno, kulturno, prometno, gospodarsko in zdravstveno središče severovzhodne Slovenije. V mestu je sedež nadškofije. Mestno območje zajema okoli 4800 ha, vključuje tudi številna obmestna naselja. Skozi Maribor se vije reka Drava, ki mesto deli na dva dela. Na severu se nad mestom dvigajo Mestni vrh (348 m), Kalvarija (375 m), Stolni vrh (383 m) in Piramida (386 m), na jugu omejuje mesto Pohorje, proti jugovzhodnemu delu se širi Dravsko polje. Mesto Maribor je prepredeno s številnimi parki in gozdovi, kot so Mestni park, Park na Kidričevem trgu, Park na Maistrovem trgu, Park na Slomškovem trgu, Magdalenski park, Park ob dvorcu Betnava, Stražunski gozd, Park mladih in ostali. Mestni park je zelo priljubljeno sprehajališče in pomembno stičišče, kjer se srečujejo prebivalci vseh generacij. V parku so mnoga drevesa, ki so stara že preko 140 let. Območje parka je od leta 1976 zavarovano kot spomenik oblikovane narave. V Mestnem parku se nahajajo akvarij – terarij, otroško igrišče in trije ribniki. Morda vas zanima še Umetnostna galerija, židovska sinagoga, Frančiškanska cerkev ali enostavno sprehod po števlinih ozkih ulicah ter posedanje v katerem izmed živahnih lokalov. Le nekaj minut hoda od Lenta proti severu je mariborski Mestni park, za njim pa lahko nadaljujemo do vzpetinic Kalvarija, Mestni vrh ali Piramida. Takoj ko zapustimo mestne ulice, se znajdemo med čudovitimi vinogradi, nagrajeni pa smo tudi z lepim razgledom. Maribor je izjemno “športno” mesto. Smučišče ima pravzaprav v mestu, enkratne kolesarske izlete lahko začnemo že v samem centru, na Pohorju imajo adrenalinski park, poletno sankališče, “bike park” in neomejene možnosti za sprehode. Na drugi strani se razprostirajo neskončni vinogradi, ki jih najlepše doživimo na dveh kolesih. Poleg tega je tu še pregovorna štajerska gostoljubnost, dobra hrana ter odlična kapljica. Kaj pa dogodki? Najznamenitejša sta gotovo Zlata lisica (tekmovanje deklet za svetovni pokal v alpskem smučanju) ter enkratni Festival Lent. Takrat Maribor resnično zaživi, polno je koncertov, gledaliških, opernih in plesnih predstav, delavnic za otroke itd. Dvorec Betnava je bil naselejen že v prazgodovini in rimskem obdobju. Ob nekdanji rimski cesti sta tam bili cestna postaja in kobilarna. Leta 1319 listina omenja dvorec z imenom Wintenaw (Betnava). V 16. stoletju je ta prerasla v utrjeno renesančno graščino z vodnim jarkom. Grofje Herberstein so jo spremenili v protestantsko postajo z kapelo in pokopališčem. Dvorec krasi izredno skladna arhitektura, ki se je zgledovala po tedaj na Dunaju modnem poznobaročnem florentinskem slogu, katero je dvorec dobil leta 1784. Na zahodni strani poslopja je grajska kapela sv. Križa. Bogato oblikovano dvoramno stopnišče vodi v osrednjo dvorano, okrašeno s poznobaročno iluzionistično stropno poslikavo neznanega avtorja iz let okoli 1780. Betnava je leta 1863 postala poletna rezidenca mariborsko-lavantinskih škofov. Nasproti pročelja je urejen park, ki je bil v 19. stoletju zasnovan v duhu angleškega krajinskega sloga. Ljudsko izročilo omenja, da je na območju Betnave pogreznjeno 'belo mesto. Predalpsko hribovje ali Pohorje je pogorje, ki leži v severovzhodni Sloveniji in je pretežno poraščeno z iglastim gozdom . Razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda in Slovenj Gradca, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic. V dolžino meri približno 50 km, v širino pa 20 km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod. Najvišji del Pohorja je zahodni del, ki leži nad Slovenj Gradcem (smučišče Kope). Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet s številnimi barji. Večji vrhovi so: Črni vrh (1543,5 m), Velika Kopa na Kopah (1542,7 m), Mala Kopa (1524 m), Žigartov vrh (1347 m), Klopni vrh (1340 m), Rogla (1517 m) in Veliki vrh (1344 m). Zahodno Pohorje je kopasto sleme nad Slovenj Gradcem, med Mislinjsko grapo, Roglo in Planinko (1392 m). Severneje leži tektonsko zasnovano Ribniško-lovrenško podolje, ki ga sestavljajo miocenske usedline nekdanjega Panonskega morja. Na južnem in jugovzhodnem obrobju so Podpohorske gorice, kjer sta se zaradi prisojne lege, nižjih nadmorskih višin, ustreznih naklonov in ugodnih prometnih razmer razvili sadjarstvo in vinogradništvo. Različni deli pogorja so poimenovani po bližnjih krajih: Mariborsko Pohorje, Zreško Pohorje, Slovenjegraško Pohorje, Ribniško Pohorje. Mariborski mestni park je oaza miru in sprostitve po mestnem vrvežu. Nahaja se severno od mestnega jedra. Zasnova parka ima srednjeveško osnovo. Po načrtih arhitekta dr. Feldbacherja so leta 1879 park dokončno uredili in ga razdelili na več delov, ki so Mestni park, Kalvarija, Trije ribniki in Piramida. Kljub kasnejšim preureditvam je park ohranil vse kvalitete prvotnega historičnega koncepta oblikovanja v krajinskem slogu. Danes raste v parku okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev in mnogo iglavcev. Mariborski mestni park se razprostira severno od mestnega jedra na površini okrog 5ha in ga sestavljajo Mestni park, Kalvarija, Trije ribniki in Piramida. Medtem ko so južna pobočja Kalvarije in Piramide obdelana z vinogradi, so ostale površine pretežno gozd, deloma travnik, potoki in ribniki. Govorimo o sožitju treh krajinskih elementov. Mestni park je nastajal v letih 1872-1896 ob izgonu, ki je nekoč polnil jarek mestnega obzidja. Nastal je iz obstoječih parkovnih elementov. Prvotno je bil opremljen v pozno bidermajerskem slogu s klopmi in mostički, ki so se ohranili do danes. V park so proti koncu 19. stoletja vključili tudi območje Treh ribnikov, leta 1890 pa je bil zgrajen glasbeni paviljon. Objekt, ki zdaj gosti dejavnost Akvarija-terarija, je bil zgrajen v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja kot kavarna. Posebnost parka je tudi umetno navoženi Rožni grič z dvema litoželeznima stebroma, ki sta ostanka mestne oljne ulične razsvetljave. Skozi park vodi sprehajalce široka promenada, ki je bila prvič osvetljena leta 1926. V parku je bilo v različnih obdobjih postavljenih tudi nekaj spomenikov, od katerih sta ohranjena dva. Park krasijo tudi skulpture in fontane. V manjšem delu parka je urejeno otroško igrišče. Danes raste v Mestnem parku okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev in mnogo iglavcev. Približno četrtina dreves izvira še iz časa prve zasaditve. Leta 1998 je bilo ob 100-letnici mariborskega olimpionika Leona Štuklja v parku posajenih 100 novih dreves.

2018.  Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.