MARIBORSKI OTOK

Mariborski otok, edinstven tip rečnega otoka pri nas, leži v neposredni bližini naselja Kamnica, ki je od središča Maribora v smeri Koroške oddaljeno približno 5 kilometrov. Do njega se lahko odpravite po urejeni sprehajalni poti ob Dravi. Mariborski otok je zavarovan kot naravna znamenitost od leta 1951. Na otok vodite  dve poti: slikovata sprehajalna pot ob Dravi po levem bregu Drave mimo Koblerjevega zaliva, in cesta do Kamnice, ki se nato odcepi k Dravi. Sprehodite se po Naravoslovni poti Mariborski otok - prisluhnite, poiščite in raziskujte živi in neživi svet otoka, bodisi samostojno ali ob pomoči zloženke. Tudi sam otok je prijetno sprehajališče, v poletni sezoni pa je tukaj še posebej živahno, saj na otoku obratuje tudi letno kopališče. Nastanek otoka Otok je nastal na temelju marinskih laporjev s sekundarnim nanosom rečnih sedimentov tik za nekdanjimi brzicami Drave na laporjih. Za brzicami je namreč pričela reka zaradi zmanjšane transportne zmogljivosti odlagati naplavine peska, proda in mivke. Naravne okoliščine, ki so omogočile nastanek otoka, so bile brzice na Dravi, kjer je danes jez Hidroelektrarne Mariborski otok. Povzročale so jih prečno položene plasti iz trdega staromiocenskega marinskega laporja, ki so zgradile podvodne čeri. Na tem mestu se Drava zadnjič zoži, preden se dolina odpre v Dravsko polje in Drava postane iz alpske reke umirjena ravninska voda. Omenjeni prag iz trdih kamnin je Dravi naglo jemal moč, tako da je reka tu odložila večino plovnega materiala. Tako je nastala značilna kapljičasta sedimentacijska geomorfološka tvorba, ki se je ohranila v naravni podobi do danes in je po Bašu »najmlajša geološka tvorba mariborske pokrajine«. Nastal je Mariborski otok. Kaj je naredilo Mariborski otok tako edinstven? Otok je nastal na temelju marinskih laporjev s sekundarnim nanosom rečnih sedimentov tik za nekdanjimi brzicami Drave na laporjih. Za brzicami je namreč pričela reka zaradi zmanjšane transportne zmogljivosti odlagati naplavine peska, proda in mivke. Zaradi ugodne lege je otok rastišče gozdnih in travniških rastlin, ki jih iz Alp prinese Drava. Zanj je značilna velika pestrost vegetacije, saj je na otoku okoli 15 drevesnih in 20 grmovnih vrst Varstvo rastlin in ptic Mariborski otok je nekaj posebnega tudi zaradi flore in favne na vzhodnem delu otoka, ki je poraščen z grmiči , predvsem pa z drevesi gabra, bora in hrasta, ter zahodni del otoka, kjer gabrov in bukov gozd. Zaradi ugodne lege je otok rastišče gozdnih in travniških rastlin, ki jih iz Alp prinese Drava. Zanj je značilna velika pestrost vegetacije, saj je na otoku okoli 15 drevesnih in 20 grmovnih vrst. Je tudi življenjski prostor številnih redkih in ogroženih živalskih vrst. Registriranih je bilo 263 rastlinskih vrst (trilistna vetrnica (Anemone trifolia) dosega tu eno najbolj vzhodnih rastišč v Evropi), Predvsem spomladi in poleti je v gozdu veliko cvetočih rastlin, med katerimi so v ospredju veliki zvonček, pasji zob in jetrnik z ornitološkimi opazovanji so ugotovili 75 različnih vrst ptic, od tega 31 vrst, ki tu gnezdijo. Značilne so gozdne vrste ptic, posebno v zimskem času pa predstavlja zatočišče vodnih ptic. Svoj življenjski prostor najdejo v bližini otoka tudi postrvi in tiste ribje vrste, ki jim ustreza počasen tok reke Drave. Seznam opazovanih vrst: gozden vrste so: črnoglavka, taščica, kos, vrbji kovaček, poljski vrabec, velika sinica, lišček, dlesk, veliki detel, carar, močvirska sinica, brglez, kanja, vodomec, mali slavec, vodne vrste pa so: mali ponirek, liska, labod grbec, mlakarica, čopasta črnica, veliki kormoran, zvonec. Kopališče Mariborski otok Mariborski občinski svet je po daljših razpravah načelno sklenil na seji dne 10. 2. 1927, da zgradi mesto novo letno kopališče. Že 31. 5. 1927 so sprejeli investicijski program. Mestni gradbeni urad je vodil gradnjo kopališča na osnovi načrta, ki ga je sam izdelal. Na seji občinskega sveta 15. 5. 1929 so oddali gradnjo kopališča mariborskemu podjetju inž. Jelenc in inž. Šlajmer. V nedeljo, 15. 6. 1930 je bila na Otoku slavnostna otvoritev poletnega kopališča, na kateri se je zbralo prek 10.000 navdušenih obiskovalcev. Mariborski župan dr. Juvan je v govoru poudaril, da je novo kopališče namenjeno za narodov blagor, predvsem za boljše zdravje. V bazenih so bili mnogi plavalni nastopi in tekme, ki so navdušile obiskovalce. Posebno privlačna in atraktivna je bila igra z žogo v vodi na dva gola (vaterpolo), ki so jo Mariborčanom takrat prvič predstavili. Uspela slavnostna otvoritev velikega, modernega in lepega kopališča na idiličnem Otoku je odmevala v tisku po vsej državi in tudi po Evropi.  Kopališče je bilo prvo desetletje vzorno urejeno in oskrbovano. Slovelo je kot najlepše daleč naokoli. Zato so bili redni gostje tudi številni tujci. Na Otoku je bila izvrstna restavracija z izbrano gostinsko ponudbo. Postajalo je mondeno in je bilo za marsikoga, predvsem zaradi visoke vstopnine nedostopno. Za posodobitev kopališča Mariborski otok je bil izdelan Investicijski program in  posredovan na mestni svet Mestne občine MARIBOR. Predvideno je bilo, da bi mestni svet koncem leta 2003 obravnaval in sprejel Investicijski program ter omogočil celovito prenovo bazenskega dela kopališča s strojnico in spremljajočimi objekti. Mestni svet je investicijski program žal v januarju 2004 zavrnil. Celovita obnova kopališča MARIBORSKI OTOK je tako vsaj še za kakšno kopalno sezono zaustavljena. Obnovili pa smo najvitalnejši del kopališča Mariborski otok to pa je strojnico in delno sanirali veliki in mali bazen. Temeljni razlogi oziroma izhodišča za oblikovanje investicijske pobude so bili: preprečiti nadaljnje propadanje bazenskega dela letnega kopališča, zagotoviti vse tehnične in varstvene ukrepe za zaščito vodnjakov za oskrbo s pitno vodo, pred vplivi bazenskih vod, zagotoviti ustreznejšo, to je višjo povprečno temperaturo vode v bazenih, ki jo omogočajo sodobne strojno-tehnološke rešitve, zagotoviti nove ter atraktivnejše ambientalne in doživljajske ureditve vodnih površin, ki jih omogoča sodobna bazenska tehnika.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.