MARIBORSKI MESTNI PARK

Zapustite mestni vrvež in se sprehodite po lepo urejenem Mestnem parku do treh ribnikov in obiščite priljubljeni akvarij – terarij ter otroško igrišče. Pot med raznolikim drevjem, urejenimi cvetličnimi nasadi, Rožnim gričem in fontanami vas bo pomirila in sprostila. Posedite lahko na klopeh ob čudovitih ribnikih, na katerih boste srečali vodne ptice, ali pa se odpočijete pod krošnjami velikih dreves. Mestni park v Mariboru je priljubljeno sprehajališče in stičišče prebivalcev mesta vseh generacij, vabljiv pa je tudi za vse obiskovalce tega mesta ob Dravi. V parku se boste sprehajali med številnimi drevesi, ki so stara preko 140 let, od leta 1976 pa je to območje zavarovano kot spomenik oblikovane narave. Mariborski mestni park je oaza miru in sprostitve po mestnem vrvežu. Nahaja se severno od mestnega jedra. Zasnova parka ima srednjeveško osnovo. Po načrtih arhitekta dr. Feldbacherja so leta 1879 park dokončno uredili in ga razdelili na več delov, ki so Mestni park, Kalvarija, Trije ribniki in Piramida. Kljub kasnejšim preureditvam je park ohranil vse kvalitete prvotnega historičnega koncepta oblikovanja v krajinskem slogu. Danes raste v parku okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev in mnogo iglavcev. Leta 1998 je bilo ob 100-letnici mariborskega olimpionika Leona Štruklja posajenih 100 novih dreves. V parku je bilo v različnih obdobjih postavljenih nekaj spomenikov, od katerih sta ohranjena le še dva. Park krasijo skulpture in fontane. Občasno organizirajo tudi koncerte v paviljonu sredi parka. V manjšem delu parka je urejeno otroško igrišče. Obiščete pa lahko tudi Akvarij-terarij, ki je eden izmed najbolj poznanih v južni in srednji Evropi. Iz Tomšičevega drevoreda, ki vodi od glavnega kolodvora do Mestnega parka, se lahko povzpnete tudi na mestni grič Piramido, ki je znana izletniška točka Mariborčanov. Od tu boste uživali v lepem razgledu na pobočja vinske trte ter na celotno mesto. Mariborski park je park, ki leži severno od starega mestnega jedra v Mariboru. Danes obsega celotni park območje okrog 54 ha. Mariborski mestni park predstavlja za Mariborčane oazo miru in sprostitve po mestnem vrvežu. Nahaja se severno od samega mestnega centra. Že od same "ustanovitve" je priljubljena točka za oddih ali rekreacijo. V njem se zbirajo starši s svojimi otroci, upokojenci, mladina, hkrati pa predstavlja mesto rekreacije za dijake bližnjih srednjih šol. V parku se nahaja tudi otroško igrišče, akvarij-terarij in paviljon kjer spomladi in poleti prirejajo dopoldanske koncerte. Zasnova parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severnem zgornjem robu ob gozdnem zaledju. Oblikovali so jo trije ribniki in struga obdana s kostanjevim in orehovim drevoredom, ki je dovajal vodo v obrambni jarek. Jarek so kasneje zasuli, vodo pa speljali v strugo potoka na katerem so v spodnjem delu uredili manjši ribnik. Po načrtih arhitekta dr. Feldbacherja so leta 1879 park dokončno uredili. Parkovna zasnova je razdeljena v več delov: Mestni park, Kalvarija, Trije ribniki, Piramida. Zasnovo oblikuje poudarjen osrednji del z drevoredom in cvetlično gredo ovalne oblike v sredini, ter omrežje svobodno oblikovanih poti med katerimi so jase. Parkovno drevje raste v skupinah po tratnih površinah, ob njihovem robu ter ob poteh. Kljub kasnejšim preureditvam je park ohranil vse kvalitete prvotnega historičnega koncepta oblikovanja v krajinskem slogu. MARIBORSKI MESTNI PARK SKOZI ZGODOVINO Zgodovina mariborskega mestnega parka je najtesneje povezana z delom Olepševalnega društva v Mariboru, ki je že med leti 1869 in 1872 zasadilo prva drevesa v mariborskem Mestnem parku. Leta 1877 ponovno oživi delo Olepševalnega (Turističnega društva) v Mariboru.  Med društvom in mestno občino Maribor je bila 14. decembra 1877 sklenjena pogodba, da občina prepusti društvu v oskrbo vse občinske javne nasade, za kar bo iz občinske blagajne dobivalo vsakoletno podporo, za varstvo nasadov pa bo društvu v pomoč tudi mestna straža! V prvih letih je bila glavna nit društvenega delovanja prav nasaditev in ureditev mestnih parkov, drevoredov in parkovnih gozdov. Društvo je skrbelo za nadaljnje zasajanje dreves in urejanje zelenic v Mestnem parku, ki je nastal na nekdanjih zemljiščih grofa Brandisa in podjetnika Badla, vzhodno od današnje osrednje promenade. Del mestnega parka zahodno od promenade za katerega je načrt izdelal in na javni natečaj v Maribor poslal dunajski krajinski arhitekt dr. Julius Feldbacher, je društvo zasadilo med leti 1889 do 1896. Že leta 1883 je društvo od barona Twickla trikotno zemljišče med Tremi ribniki in zahodnim koncem današnjega Tomšičevega drevoreda ter ga spremenilo v park. Leta 1895 je društvo odkupilo 5 oralov opuščenega vinograda pod Kalvarijo ter ga pogozdilo z 19 tisoč smrekami in pet tisoč drugimi drevesi. Na zemljišču ob Vrbanski cesti, ki ga je Lavantinska škofija podarila društvu, je bil prav tako leta 1895 zasajen kostanjev drevored. Mestni park, ki danes meji na jugu na Mladinsko in Maistrovo ulico, na severu na Mestni vrh in Tri ribnike, in se na zahodu konča ob Trubarjevi ulici in na vzhodu ob Ulici heroja Staneta, so tudi v kasnejših desetletjih še razširili in obogatili z novimi zasaditvami redkih dreves.  Mariborsko turistično društvo je uredilo leta 1884 tudi park na današnjem Trgu generala Maistra, ob spomeniku admiralu Tegetthoffu ter 1888. leta park na prostoru nekdanje gramoznice, nasproti železniške postaje, na današnjem Kidričevem trgu.  Tudi na tedanjem Stolnem trgu, današnjem Slomškovem trgu, so leta 1891 po porušitvi mestnega župnišča uredili majhen park. Urejanje starih in zasajevanje novih parkov v Mariboru je društvo plačevalo s sredstvi mestne občine, Mestne hranilnice kot tudi z lastnimi sredstvi, od prodaje cvetja, listja, trave in od zabavnih prireditev.  Zraven javnih parkovnih površin je ob novo zgrajeni Scherbaumovi vili (današnji Muzej narodne osvoboditve Maribor) nastal zasebni park z redkimi vrstami dreves in lepo fontano.  Leta 1882 so v Mestnem parku postavili prvi spomenik cesarju Jožefu II., leta 1883 spomenik nadvojvodi Janezu in leta 1900 spomenik utemeljitelju nemških turnerskih društev Jahnu. V parku  pred realno gimnazijo so leta 1883 ob prisotnosti cesarja Franca Jožefa postavili spomenik admiralu Tegetthoffu, pred Mestno hranilnico pa so v 90. letih 19. stoletja odkrili spomenik utemeljitelju hranilnice županu Andreju Tappeinerju. Vsi spomeniki bi naj mestu dali nemški videz. Po razpadu  Avstrije si je društvo nadelo naslov Olepševalno društvo za mesto Maribor in leta 1920 izvolilo slovenski odbor s predsednikom dr. Ludvikom Brencetom.   Olepševalno društvo za mesto Maribor je po nekajletnih pripetijah zaradi centralizacije vodenja iz Ljubljane leta 1926 ponovno zaživelo. Olepševalno in tujskoprometno društvo se je posvečalo lepšanju in negovanju mestnih zelenih in parkovnih površin. Mesto je društvu dalo v upravljanje mestno vrtnarijo – Ljudski vrt na današnji Mladinski ulici. Skrbelo je prav tako za dva ribnika ob Treh ribnikih, kjer so se pozimi meščani drsali, poleti pa čolnarili. Ob čolnarni je mestna občina leta 1927 namesto lesenih razpadajočih barak postavila lep zidan paviljon z garderobami in teraso. Z bližnjo gostilno Kliček in Ribarskim društvom je Olepševalno društvo sklenilo pogodbi, in tako povečalo turistično ponudbo obiskovalcem parka. V tem času so načrtno zasadili še območje med Tremi ribniki in Mestnim vrhom. Društvo je sredstva dobivalo s prirejanjem promenadnih koncertov, prodajanjem sena in z letno občinsko dotacijo 1200 dinarjev za košnjo trave v parkih. Leta 1929 je mestni svet dovolil ureditev otroškega igrišča v Mestnem parku. Društvo je v najuspešnejših letih pred drugo svetovno vojno štelo okrog 830 članov. Po vojni se je leta 1946 najprej ustanovilo Turistično društvo, ki pa ni bilo aktivno in je leta 1948 prenehalo delovati. Nakar se je leta 1951 ponovno ustanovilo in njegov predsednik je postal takratni mariborski župan Janko Markič. Že naslednje leto je društvu uspelo urediti v Mestnem parku, v nekdanji Park kavarni, poznejši otroški mlečni restavraciji, akvarij in otroško igrišče s kopališčem. Leta 1952 so po zaslugi društva odprli v Mestnem parku tudi promenado, nekaj let kasneje »Tihi gaj« za upokojence v delu Mestnega parka, ki pa je zaradi zelo razširjenega kvartopirstva postal znan kot »mariborski Monte Carlo«. Društvo je na Trgu Borisa Kidriča uredilo park in postavilo ob njem spomenik Borisu Kidriču. Prav tako je prirejalo v mariborskem parku promenadne  koncerte, upravljalo s čolnarno in drsališčem ob Treh ribnikih ter v 60.letih podaljšalo promenado v Mestnem parku do Treh ribnikov. DREVJE V PARKU V parku raste okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev (Rogovilar Gymnocladus, Pavlovnija Paulownia, Lyrodendron, Sofora Sophora in drugi), veliko iglavcev (Sekvoja Sequoia, Japonski macesen Larix kaempferi, Cemprin Pinus cembra, Čuga Tsuga in drugi). Na južnih pobočjih Kalvarije in Piramide raste vinska trta, drugod pa so parkovne površine. Posebnost mariborskega parka je osamljeno drevo v mariborskem Mestnem parku. RIBE IN PLEZALCI Ribniki v Mestnem parku nudijo dom številnim vodnim pticam, v njih pa tudi plava več vrst rib. Kar 120 vrst rib (sladkovodnih in morskih) pa je na ogled v enem izmed najbolj znanih akvarijev v Južni in Srednji Evropi. V njegovem sklopu je tudi terarij, kjer lahko opazujete več kot sto vrst plazilcev, med njimi zelo strupene kače, različne dvoživke in žuželke. MESTNI AKVARIJ V PARKU Objekt, ki je sedaj mestni akvarij, je bil zgrajen v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja kot kavarna, že 57 let pa se nahaja v mestnem parku ter predstavlja že skoraj njegov zaščitni znak. Med Mariborčani in turisti je zelo priljubljen, zanimiv je za otroke kot tudi za odrasle in je eden izmed najbolj znanih akvarijev in terarijev v južni in srednji Evropi. Uvrščen je v vse registre pomembnih evropskih in svetovnih akvarijev in živalskih vrtov. Akvarij-terarij velja za enega najlepših v širšem prostoru. PROMENADA Skozi park vodi sprehajalce široka promenada, ki je bila prvič osvetljena leta 1926. Načrte za njeno ureditev je v petdesetih letih izdelal arhitekt Ljubo Humek. V osemdesetih letih so jo podaljšali vse do zgornjega ribnika. Sprehajališče ob ribnikih so uredili po idejah arhitekta Boruta Pečenka, arhitekta Toma Pirkmajerja, magistra Nika Stareta ter gospoda Jožeta Požauka. Omenjeni so leta 1986 prejeli Plečnikovo nagrado. Tako je bil izdelan načrt krajinske ureditve tudi za ožje območje Treh ribnikov. Leta 1981 je bilo to okolje tudi urejeno, s čimer so se izredno povečale parkovne površine.  Zanimivost je tudi, da je ZUM predvideval tudi zasaditev visokih dreves, da bi z njimi zakrili pogled na črne gradnje na hribu za Tremi ribniki. TRIJE RIBNIKI V MESTNEM PARKU MARIBOR Trije ribniki so nadaljevanje osrednjega mestnega parka v Mariboru. Sprehajališče nas v smeri proti severu pripelje do območja Treh ribnikov, kjer se v osnovi nahajajo sicer štirje ribniki. Trije ribniki so bili v 80. letih prejšnjega stoletja preurejeni kot park in so danes priljubljeno sprehajališče za Mariborčane. Urejene poti se iz območja Treh ribnikov širijo na Kalvarijo, Piramido in proti Urbanu. Trije ribniki niso naravnega izvora, ampak umetnega in se polnijo z vodo iz potokov. Četrti ribnik je malce odmaknjen od ostalih in okoli njega ni speljanih sprehajalnih poti. Ribniki so v bistvu umetna jezera, ki so nastala na močvirnati podlagi z zajezitvijo bližnjih potokov. Prvi ribnik ima na začetku na sredini jezera vodomet, katerega glavni namen je predvsem prezračevanje stoječe vode ribnikov. Na ta način se v vodi raztaplja kisik, ki ga potrebujejo vodne živalih za dihanje. Na sredini drugega ribnika se nahaja otok za gnezdenje rac in labodov. V smeri proti jugu, na obronkih Piramide, je še tretje jezero, ki pa je manjše od prvih dveh.  Trije ribniki so tesno povezani s pestro zgodovino Maribora, predvsem z njegovo obrambo. Okoli mesta je bil nekdaj skopan obrambni jarek, ki so ga v času vpadov napolnili z vodo iz prvih dveh ribnikov. V 13. stoletju je imel Maribor okop z leseno ograjo, potem pa je v 14. stoletju dobil mestno obzidje. Takrat sta vodo v mesto dovajala dva potoka, izza Kalvarije je tekel Barbarski potok, s strani Piramide pa Triribniški potok, ki je služil za napolnitev obrambnega jarka z vodo. Za Tri ribnike je pred 1. svetovno vojno skrbelo olepševalno društvo, ki je imelo na skrbi tudi Mariborski otoko. Poleti je bila na ribnikih čolnarna, pozimi pa drsališče. Danes so ribniki umetno narejena jezera, ki se polnijo z vodo iz bližnjih potočkov. Obstaja tudi četrti ribnik, iz katerega tečeta dva kanala, ki polnita prvo, drugo in tretjo jezero. Gladina vseh treh ribnikov se občasno zniža (predvsem v sušnih obdobjih) zaradi prepustnega dna drugega ribnika. Prvi ribnik ima vodomet, ki služi tudi kot prezračevalec vode v ribnikih. Tako zagotavljajo kisik, potreben za življenje živali v ribniku. Na drugem ribniku je umetni otok za gnezdenje rac in labodov. Ta ribnik naj bi teoretično imel žile v zemlji, ki so nastale ob poglabljanju. Nekatere žile vodijo v prvi ribnik, večina pa globoko v zemljo. Tretji ribnik je najtoplejši in pozimi zamrzne le občasno. Na oziroma v ribnikih so tudi živali, kot so labodi, race, ribe, … Včasih, ko jezero začne hitro zmrzovati, se lahko labod ali raca vklešči v led. Po pripovedovanju g. Bruna Frasa in Antona Korošca je otoček v drugem ribniku nastal zato, ker so se skrbniki Treh ribnikov odločili, da bodo drugi ribnik poglobili. Odvečno zemljo so zbrali na kup sredi ribnika. Otoček na tretjem ribniku pa je nastal tako, da so naredili ogrodje iz vej in otok se je sam, naravno ustvaril. V 80. letih je bila končana prva faza celostne ureditve Treh ribnikov. Mestni park je bil podaljšan do Ribniškega sela. Strelišče pri četrtem ribniku je bilo ukinjeno, predvsem iz ekoloških razlogov. Današnja ureditev sprehajališča in obrežja Treh ribnikov se sestoji iz vodnega rastlinja (nasajeno ob vodi ali na otočku), grmovnic ob poteh, kostanjev, tlakovanih poti,... Na drugi strani pelje ob ribniku prodnata gozdna pot. Poti so opremljene s posodami za odpadke, klopmi, z mostički in lučmi. Žal objekti niso najbolje vzdrževani. Klopi in leseni mostički so poškodovani in delno dotrajani. Obrežje in poti ob ribnikih je zasnoval (oziroma je sodeloval pri tem) znani gradbenik in restavrator kulturno-zgodovinskih spomenikov Jože Požauko (1908-1995), ki je hkrati tudi projektiral infrastrukturo naselja Za tremi ribniki. Za projekt ureditve treh ribnikov so leta 1988 prejeli Plečnikovo nagrado naslednji projektanti: Borut Pečenko, Tom Pirkmajer, Jože Požauko in Niko Stare. Vloga treh ribnikov v mestnem parku Maribor V srednjem veku so bili ribniki tri jezera, ki so nastala naravno, nato so pa bila s strani človeka umetno preoblikovana oz. prilagojena. Mesto je imelo za svojo obrambo mestno obzidje z obrambnimi stolpi, okoli mesta pa je bil skopan obrambni jarek, ki so ga v času nevarnosti napolnili z vodo iz dveh ribnikov pri Ribniškem selu (današnji Trije ribniki). Po znanih podatkih naj bi mesto v 13. stoletju dobilo okope z leseno palisadno ograjo, v 14. stoletju pa naj bi bilo zgrajeno in temeljito obnovljeno mestno obzidje zaradi varovanja pred vpadi Turkov. Znano je, da sta že v srednjem veku dva glavna potoka dovajala vode izza Kalvarije (Barbarski potok) in s Piramide (Tri-ribniški potok) v mestni jarek pred mestnim obzidjem, ki so ga v primeru nevarnosti napolnili z vodo. Legenda iz Turških časov: »Menda so Turki leta 1532 tako hitro pridrveli pred Maribor, da so meščani komaj utegnili zapreti mestna vrata, niso pa mogli odpreti zapornic pri ribnikih, da bi napolnili z vodo varovalne jarke ob obzidju. Neki čevljarček, preoblečen v turško obleko, se je prostovoljno ponoči splazil skozi tabor oblegovalcev in odprl zapornice. Voda je napolnila jarke in v njih so utonili Turki, ki so spodkopavali obzidje. Območje treh (dejansko štirih) ribnikov je bilo torej že dolgo tesno povezano z mestom, tako zaradi obrambne funkcije, kot zaradi gospodarske dopolnitve. Pred 1. svetovno vojno je za območje Treh ribnikov skrbelo Olepševalno društvo. To je vzdrževalo čolnarno in pozimi drsališče. Povzetek iz kronike Treh ribnikov, Bruna Frasa: »Led iz drugega ribnika je uporabljala že okoli leta 1886 pivovarna Götz, ki je ribnike tudi čistila. Znano je tudi, da je mariborski restavrator Spatzek pred prvo svetovno vojno v ribnikih gojil rake. To kaže, da je bila tedaj voda v ribnikih dokaj čista." Med drugo svetovno vojno je bil zgornji ribnik zelo zaraščen. S podaljšanjem promenade v parku (po vojni, v 50. letih) ter delno ureditvijo območja ob tretjem ribniku je bilo Ribniško selo vključeno v parkovno okolje. V 70. letih je bilo urejeno celotno območje vseh štirih ribnikov, od nekdanje čolnarne naprej proti severozahodu. Vojaško strelišče nedaleč od četrtega ribnika (danes v njem gojijo ribe in druge vodne živali, podobno kot v ostalih treh), je bilo preseljeno na drugo lokacijo. V času zavezniškega bombardiranja Maribora so tedanje nemške oblasti uredile na območju mesta več zaklonišč. Eno (še danes uporabno za druge namene) je bilo izkopano v južnem pobočju Piramide, nad Tomšičevim drevoredom. Drugo, precej manjše, je bilo zgrajeno na zahodni strani Piramide, kakih 50 metrov od objekta nekdanje čolnarne (z dvema vhodoma oz. izhodoma). To je danes popolnoma zasuto, pobočje pa je zaraslo z grmičevjem in drevesi, in niso več vidne sledi o njem. Na nasprotni strani ribnika, slabih sto metrov od gostišča proti severu, pa so še nekoliko vidni sledovi votlin (vhodov) v zaklonišče. Turistična dejavnost treh ribnikov Lesena čolnarna je pri spodnjem ribniku obstajala že pred letom 1905. Okoli leta 1925 so zgradili zidano čolnarno, ki so jo imenovali Žabji grad. Prvotni turistični objekt ob Treh ribnikih je bil zgrajen na začetku stoletja. Maja 1907 je izdelal načrte za kopališče ob Treh ribnikih inženir Hans Dirnböck iz Gradca. Iz načrta so razvidna kopališča za moške, ženske in otroke – slednje je bilo na severnem koncu ribnika. Dno in pregrade med kopališči si bile predvidene iz lomljenega kamna, kopališko stavbo pa si je načrtovalec zamislil kot pritlično. Voda bi v ribnik dotekala preko petih slapov z višine 3 do 4 metrov in šestih ali osmih manjših slapov. Naredili so obširne preiskave vode in ugotovili, da je sposobnost samoočiščevanja v ribniku celo večja kot pri tekočih vodah. Največji problem so bile alge oziroma njihovo cvetenje, kar bi kalilo vodo, ne bi pa škodilo zdravju kopalcev. Ubadali so se z mislijo, da bi dno ribnika in stene betonirali in tako preprečili pojav alg. Dejansko je bila voda v ribniku zelo čista, saj je dotekala neoporečna voda. Poleti je imela temperaturo od 19 do 22º Celzija, tako da bi kopalna sezona trajala od srede maja do srede septembra. Ob večerih so nameravali prirejati promenadne koncerte, električno bi z barvno svetlobo osvetlili vodne in pajčolanske slapove. Nameravali so uvesti celo vstopnino. Projekt je bil takrat daleč najluksuznejši od vseh. Celotni stroški izgradnje kopališča in stranskih prostorov bi znašali približno 120.000 avstro-ogrskih kron. Do uresničitve ni nikoli prišlo. Leta 1927 je Olepševalno društvo podrlo leseni razpadli objekt. Občina je zgradila, po projektu arhitekta Maksa Czeikeja čolnarno z ustreznimi spremljajočimi prostori. Načrti se niso ohranili, zgrajena pa je z enakimi arhitektonskimi elementi kot Park kavarna. Čolnarna z garderobami in teraso je bila namenjena množičnemu druženju meščanov in rekreaciji. V osemdesetih letih so propadajoči objekt porušili, na željo krajanov so ohranili obstoječe stebre, jih obnovili in prekrili s čopasto streho. To območje je že vrsto let mariborsko sprehajališče. Ljudje so hodili na izlete po gozdovih na obeh straneh ribnikov, na Piramido, ali pa nadaljevali pot v Ribniško selo, Vinarje, na Volčje sedlo, Za Kalvarijo, saj je bilo tod mnogo vinotočev (danes je večina opuščenih z vinogradi vred). V Ribniškem selu je bilo znano gostišče Lovski dom s kegljiščem, v sedanji Ribniški ulici pa gostišče »Kliček« (tako se je imenoval drugi lastnik) oz. Ob jezeru; danes se to gostišče, ki so ga obnovili pred dobrimi tremi desetletji, imenuje Pri treh ribnikih. Na prvem ribniku je bilo pozimi vsako leto drsališče. Krajani in turisti so se lahko brezplačno drsali na njem. Ob sobotah in nedeljah je bil prvi ribnik okrašen z barvno razsvetljavo, ob njem so se dogajale razne prireditve, ansambli so igrali glasbo, ipd. IGRALA V MESTNEM PARKU Družine z majhnimi otroki v park pritegne urejeno otroško igrišče, v katerem se lahko otroci brezskrbno igrajo. Srečanje s pogumno veverico, ki priskaklja po ponujen orešček, pa je gotovo nepozabno doživetje. Z nekoliko sreče lahko ob nedeljah prisluhnete koncertu v paviljonu sredi parka. Mestni park predstavlja enega od najpomembnejših delov zelenih površin štajerskega glavnega mesta, ki od gozdnatih gričev Kalvarije do Piramide obsegajo več kot 5 hektarjev območja. FESTIVAL LENT V MESTNEM PARKU Mestni park je na začetku poletja čudovito, mnogim celo najbolj priljubljeno prizorišče Festivala Lent. V parku se odvijata v okviru Festivala Lent Art kamp in Park doživetij, ki ponujata ne le kulturne dogodke, ampak prikaz in učenje pozabljenih ročnih spretnosti in še marsikaj kreativnega. Privlačno je veliko število raznolikih delavnic, z izjemnimi mentorji in čudovitimi prostovoljci, temelj vsega pa sta čudovit ambient in tako zelo prijetna klima, da se čas ustavi.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane.  Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.