| ZNAMENITOSTI IZOLE |
|
 |
                          |
Izola je staro mediteransko mesto, ki se nahaja na obali med Piranom in Koprom. Ime je dobilo po otoku, na katerem je nastalo; danes pa je znano predvsem kot turistično središče, Izolani pa so še zmeraj povezani z ribištvom in vinarstvom. V mestu se prepletajo pristna tradicija vinarstva in ribištva, prijaznost domačinov in sledovi preteklosti. Prvi turizem se je začel razvijati z odkritjem termalne vode leta 1820. Mesto ima pestro zgodovino, ki se skriva za zidovi starega mestnega jedra.
Izolsko zaledje nudi veliko možnosti za odkrivanje naravnih lepot istrskega gričevja, kjer se nahajajo stare cerkvice in kamnite hišice. V starem mestnem jedru Izole se nahajajo številne kulturno – zgodovinske znamenitosti, kot so nekdanja občinska palača, palača Besenghi degli Ughi, Italijanska osnovna šola Dante Alighieri, Muzej Parenzana, Trg padlih za svobodo, Sončno nabrežje, Manziolijev trg, cerkev sv. Marije Alietske, Petelinji rt, pristanišče (madrač), občinska palača, cerkev sv. Mavra, palača Besenghi degli Ughi, molilnica bratovščine bičarjev Scuola Battuti, Trg republike, paviljon in vodnjak v parku Pietro Coppo, cerkev svetega Roka in drugo. V Izoli je skozi celo leto živahno, saj potekajo mnoge kulturne, športne in zabavne prireditve, ki iščejo navdih v starih običajih in navadah.
Iz Izole vodi sprehajalna
pot do Simonovega zaliva, kjer se lahko sprostite in uživate v
razgledih. Na plaži Hotelskega naselja Simonov zaliv je igrišče za
otroke. V bližini je restavracija z bogato gostinsko ponudbo. V Izoli se
nahaja znana diskoteka Ambasada Gavioli. V poletnih mesecih v mestu
organizirajo razne koncerte in prireditve. Najbolj znani prazniki so sv.
Donat, Pomladanski praznik olja, vina in rib, sv. Maver, Ribiški praznik
ter občinski praznik.
Arrigoni Arrigoni je manjši park ob Dantejevi ulici. Poznan je postal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so organizirali plesne in druge prireditve. Takrat je bilo edino plesišče za mlade na območju obale, zato je hitro postalo zelo priljubljeno. Arrigoni je obsegal osrednje poletno, odprto prizorišče, tam so potekale projekcije na prostem, pozneje pa tudi multimedijski dogodki in koncerti, kjer so se srečevale različne generacije prebivalcev. Besenghijeva palača Palača Besenghi degli Ughi predstavlja najbolj odličen spomenik v Izoli. Trinadstropna zgradba je bila sezidana v letih med 1775 in 1785. Izjemna arhitekturna mojstrovina, ki je delo arhitekta Filipa Donghettija, ima rokokojsko okrašeno pročelje. V vdolbino vzhodnega vogala palače Besenghi je vzidan kip kamnitega leva, ki je narejen iz belega vrsarskega kamna. Romanska skulptura je bila nekdaj del baptisterija pred cerkvijo, simbolično pa naj bi predstavljala pridobljeno pravico do krsta. V 11. stoletju, ko so naredili glavno cerkev svetega Mavra, ta ni imela prostora za krščevanje. Zaradi tega so morali prebivalci nositi otroke h krstu v Koper. Izola si je cerkveno neodvisnost in pravico do krščevanja otrok v lastni župniji pridobila šele leta 1212, na kar spominja kamniti lev. Dvonadstropna dvorana v Besenghijevi palači je edinstvena tovrstna dvorana v Sloveniji. Posebnost dvorane je leseni delilni balkon, ki je postavljen okoli in okoli dvorane. Galerija je na lesenih stebrih, ki so okrašeni z lesenimi vazami za cvetlice. Stropi in stene so opremljeni z rokokojskimi štukaturami. Kamniti lev v kotu stavbe je iz 13. stoletja, najden pod ruševinam stavbe, ki je pred tem stala na mestu palače. Družina je imela tudi bogato knjižnico, ohranjenih pa je še okoli okoli 3000 knjig in rokopisov iz 16. in 17. stoletja. V palači Besenghi je danes sedež Glasbene šole Izola, v njej pa potekajo tudi poročni obredi. Cerkev svete Katarine V ulici Alme Vivoda je najbolj znamenita cerkev svete Katarine, italijanska osnovna šola Dante Alighieri in muzej Parenzana. Cerkev svete Katarine je posvečena sveti Katerini Aleksandrijski. Zgradili so jo konec 19. stoletja in na njem mestu naj bi v 6. stoletju stal minoritski samostan, leta 1152 benediktinski hospicij, nato nunski samostan svete Katarine ter kasneje servitski samostan. Notranjost cerkve je poslikal Luciano Bartoli. Muzej Parenzana prikazuje zgodovino ozkotirne železnice Parenzane. Ta je v začetku prejšnjega stoletja povezovala kraje od Trsta do Poreča, med drugim tudi Izolo. Prvi vlak je zapeljal leta 1902, zadnji pa 33 let kasneje. Je simbol povezovanja različnih narodov vseh slojev. Pot Parenzane je danes preurejena v pešpot in kolesarsko pot. Imenujejo jo Pot zdravja in prijateljstva. Cerkev svetega Mavra Na trgu svetega Mavra je najbolj znamenita cerkev svetega Mavra. Je najbolj vidna izolska cerkev, ker stoji na najvišji točki nekdanjega srednjeveškega otoka. Na mestu današnje cerkve je bila leta 1356 najprej zgrajena manjša cerkev. Današnja cerkev svetega Mavra je je bila postavljena leta 1547, vendar je bila večkrat predelana, zadnjič v začetku 20. stoletja. Notranjost cerkve je v baročnem slogu. Ima deset oltarjev, Callidove orgle iz leta 1796 ter čudovite slikarije, nekatere so celo iz 15. stoletja. Cerkev je po obnovah ohranila baročno preoblikovano renesančno kompozicijo. V neposredni bližini cerkve stoji več kot 30 metrov visok zvonik, ki izvira iz leta 1585 in je zgrajen je istrskega kamna. V poletnem času potekajo vodeni ogledi cerkve. Lahko si ogledate tudi razstavo sakralnih predmetov. V tem delu je zelo znana tudi palača Besenghi degli Ughi, ki sodi med najlepše stavbe na slovenski obali. Je tudi najbolj ohranjen poznobaročni arhitekturni spomenik na slovenskem. Gradili so jo od leta 1775 do 1781 in je v treh nadstropjih. Njeni lastniki so bili premožna in ugledna družina Besenghi, ki so imeli tudi knjižnico. Ta je sedaj preseljena v Manziolijevo palačo. Kamniti lev, ki se nahaja v kotu stavbe, izvira iz 13. stoletja. Našli so ga pod ruševinami stavbe, ki je prej stala na mestu palače. V palači Besenghi degli Ughi je danes sedež Glasbene šole Izola, v njej potekajo tudi poročni obredi. Manjša zgradba ob palači je molilnica bratovščine bičarjev Scuola Battuti. Ohranila je gotsko obliko, v notranjosti pa je bila večkrat predelana. Izhaja iz leta 1451 in je ena od najstarejših v Izoli. Cerkev svetega Roka Cerkev svetega Roka oziroma bivša cerkev svetega Lovrenca se nahaja v Dantejevi ulici na Trgu bratstva, ki mu pravijo tudi Rokov trg. V okolici Izole je leta 1849 razsajala kuga, ki pa ni prizadela prebivalce mesta. V zahvalo so staro cerkvico svetega Lovrenca obnovili ter jo posvetili svetemu apostolu Roku, ki je zaščitnik pred kužnimi boleznimi. Leta 1977 je cerkev doživela temeljito prenovo v mešanici klasicizma in baroka, ki jo lahko vidite še danes. V cerkvi potekajo maše v italijanskem jeziku. Drevored 1.maja, Dantejeva ulica Na območju Drevoreda 1. maja in Dantejeve ulice se nahaja Policijska postaja Izola, park Pietro Coppo, manjši park z vodnjakom, restavracija Moby Dick , cerkev sv. Roka, Arrigoni in drugo. V bližini je tudi marina Izola. Cerkev svetega Roka je dobila današnjo podobo po temeljiti prenovi v letu 1977. Zaznamuje jo mešanica baroka in klasicizma, posebna zanimivost pa je zvonik z majhnim zvončkom nad prezbiterijem. Park Pietro Coppo je posvečen izolskemu kartografu in geografu, ki se je rodil leta 1470 v Benetkah. V parku lahko vidimo kamnito reprodukcijo prvega zemljevida istrskega polotoka. Park je glavno prizorišče koncertov različnih gostujočih orkestrov, ki vsako nedeljo v poletnem času popestrijo dogajanje v okviru dogodka Poletne godbe. Koprska ulica Koprska ulica se nahaja v starem mestnem jedru Izole. Leži med Manziolijevim trgom in Trgom republike, vzporedno s Sončnim nabrežjem. Je značilna tesno stisnjena ulica z visokimi hišami, ki vabi k prijetnemu sprehodu po mestnem središču. Na Manziolijevem trgu se nahaja Manziolijeva hiša, ki je tipična meščanska hiša v beneškogotskem slogu, nanjo pa se naslanja palača Lovisato, ki je znana kot rojstna hiša izolskega znanstvenika in patriota Domenica Lovisata. Na trgu stoji tudi znamenita cerkev Marije božje Alietske, ki je posvečena Marijinemu vnebovzetju in je bila sezidana v drugi polovici 11. stoletja. Ljubljanska ulica Ljubljanska ulica se nahaja v starem mestnem jedru Izole. Leži med Manziolijevim trgom in Trgom republike, vzporedno s Sončnim nabrežjem. Na tem predelu lahko vidimo spominsko ploščo plemiške družine Ugo. Vplivna družina Ugo je bila ena izmed mnogih uglednih plemiških družin, ki so se v 14. stoletju preselile v Istro. Rodbina je bila leta 1459 z odredbo doža Pasquala Malipiera vključena v mestni svet Izole. Družina Ugo je poznana tudi po tem, da se je k njej priženil slavni kartograf in geograf, Pietro Coppo. Hiša, ki se je skoraj naslanjala na nekdanje mestno obzidje v sedanji Gasilski ulici, ima napisno ploščo iz leta 1450, ki jo je postavila rodbina Ugo. Mandrač Tako kot v večini sredozemskih ribiških mest je bil nekdaj tudi v Izoli nadvsem pomemben mandrač. Pristanišče, globoko zarezano v staro mestno jedro na zahodni obali Izole, je bilo središče mesta, saj so se ob njegovem obodu nahajale najpomembnejše javne stavbe. Sedanjo podobo s pomoli je začel dobivati v sredini 17. stoletja. Kasneje je bilo izvedenih še več posegov vanj, od poglabljanja pristanišča v letu 1854 do miniranja pomolov v drugi svetovni vojni. Ob pristanišču se nahaja Hotel Marina, ki poznan po svoji ekskluzivni ponudbi in udobju. Gostom je na voljo restavracija s svežimi mediteranskimi specialitetami, wellness, moderno opremljena konferenčna soba in drugo. Ob mandraču poteka urejena sprehajalna pot, ki nudi čudovite razglede na slikovito okolico. Manziolijev trg Manziolijev trg se nahaja v samem središču starega mestnega jedra. Najbolj znamenita stavba je Manziolijeva hiša, po kateri se imenuje tudi trg. Je meščanska hiša v beneškogotskem slogu. Zgrajena je bila leta 1470. Ime je dobila po izolskem županu Tommasu Manzioliju. Zraven Manziolijeve palače je palača Lovisato. Ta je znana kot rojstna hiša znanstvenika in izolskega patriota Domenica Lovisata. Palači sta bili leta 2003 obnovljeni v modernem slogu, so pa še vidni ostanki prvotne rimske vile, ki je nekoč stala na tem mestu. Danes je v novih prostorih sedež Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola ter vinski bar – Wine bar Manzioli. V prvem nadstropju so prostori knjižnice družine Besenghi, ki je bila preseljena iz Besenghijeve palače. V knjižnici je približno 3000 knjig in nekaj rokopisov iz 16. in 17. stoletja. V Manziolijevi palači so tudi razstavni prostori za umetniške razstave. Na Manziolijevem trgu se nahaja cerkev svete Marije božje Alietske, ki je najstarejša cerkev v Izoli. Posvečena je Marijinemu vnebovzetju. Ima romansko zasnovo. Zgrajena je bila v drugi polovici 11. stoletja. V njej lahko vidimo leserni kor, tri oltarje in orgle, ki jih je izdelal mojster Nakič, eden od najpomembnejših beneških orglarjev. Muzej Parenzana Muzej Parenzana se nahaja v samem centru Izole. Če smo dovolj pozorni, lahko opazimo oznake, ki nas vodijo do njega. Muzej Parenzana je bil odprt leta 2000. Parenzana so takrat imenovali majhen vlak. Muzej prikazuje zgodovino ozkotirne železnice Parenzane. Ta je v začetku prejšnjega stoletja povezovala kraje od Trsta do Poreča, med drugim tudi Izolo. Prvi vlak je zapeljal leta 1902, zadnji pa 33 let kasneje. Domačinom je ostal v spominu predvsem po lepih razgledih, ki jih je nudila vožnja. Je simbol povezovanja različnih narodov vseh slojev. V muzeju lahko vidimo fotografsko gradivo in druge dokumente v zvezi s progo, unikatne železniške modele in velik zemljevid Parenzane. Ena izmed najbogatejših zbirk modelov vlakov je v lasti Izolana Josipa Miheliča, ki vam tudi razkaže in obširno razloži skrivnosti Parenzane. Pot Parenzane je danes preurejena v pešpot in kolesarsko pot. Imenujejo jo Pot zdravja in prijateljstva. Park Pietro Coppođ Park Pietro Coppo, ki je posvečen izolskemu kartografu, se nahaja v samem središču mesta. V zelo lepo urejenem parku se nahaja kamnita reprodukcija prvega zemljevida istrskega polotoka, ki ga je v 15. stoletju ročno naredil Izolčan Pietro Coppo. Coppo je bil znani geograf in raziskovalec, ki se je rodil leta 1470 v Benetkah. Park je glavno prizorišče koncertov različnih gostujočih orkestrov, ki vsako nedeljo v poletnem času popestrijo dogajanje v okviru dogodka Poletne godbe. Petelinji rt - svetilnik Izola je manjše obmorsko mesto, ki skozi celo leto privabi mnoge obiskovalce. Petelinji rt s svetilnikom je priljubljena točka za sprehode. Postavljene imajo tudi klopice na katerih lahko uživate v čudovitih razgledih na morje. Poleti se v tem delu tare kopalcev in ljubiteljev sonca, morja in morskih aktivnosti. Pri Petelinjem rtu je tudi manjši park. Večje zanimivosti in vredne ogleda so v mestu še Italijanska osnovna šola Dante Alighieri, Muzej Parenzana, Trgpadlih za svobodo, Sončno nabrežje, Manziolijev trg, cerkev sv. Marije Alietske, Petelinji rt, pristanišče (madrač), občinska palača, cerkev sv. Mavra, palača Besenghi degli Ughi, molilnica bratovščine bičarjev Scuola Battuti, Trg republike, paviljon in vodnjak v parku Pietro Coppo, cerkev svetega Roka in drugo. V poletnih mesecih v mestu organizirajo razne koncerte in prireditve ter postavijo stojnice. Plaža pri svetilniku Izola je obmorski kraj s starim mestnim središčem na nekdanjem otoku, ki so ga v začetku 19. stoletja z nasipavanjem povezali z bližnjim kopnim delom. V naselju so do konca 19. stoletja prevladovali ribiči in kmetje, v glavnem vrtnarji in vinogradniki. Kasneje se je razvila ribiška industrija, tovarna igrač in ladjedelnica. Izola je danes priljubljen turistični kraj. V zalivu je večja marina. Obmorsko kopališče in gostinsko – turistični objekti se nahajajo ob južnem območju naselja, v Simonovem zalivu. Staro mestno jedro Izole je posebno kot celota, ker ima značilno srednjeveško urbanistično zasnovo. V strnjenem naselju večinoma prevladujejo ozke ulice z visokimi sredozemskimi hišami. Župnijska cerkev svetega Mavra je bila sezidana leta 1547 na prostoru romanske predhodnice, nato so jo večkrat prezidali. Palača Besenghi degli Ughi s konca 18. stoletja je primer poznobaročne posvetne arhitekture, ki jo odlikuje simetrično oblikovana fasada, notranjost in zunanjost sta okrašeni s štukaturami, v dvonadstropni dvorani pa je bogat slikarski okras. Izstopata tudi hiša Lovisato iz 16. stoletja, ki ima okna v lombardsko-renesančnem slogu ter Manziolijeva hiša iz leta 1470, ki je sezidana v slogu beneške pozne gotike. Na koncu izolskega polotoka - pri svetilniku se nahaja lepo urejeno izolsko mestno kopališče, ki v poletnim času privabi mnoge domačine in druge obiskovalce. Na plaži pri svetilniku so tuši, vlakci za otroke, peskovnik in lokal. Do kopališča se lahko dostopa iz starega mestnega jedra ali pa s strani ladjedelnice. Poleg te plaže je na voljo tudi plaža v Simonovem zalivu, ki pa je plačljiva. Morsko dno so na osrednjem delu plaže zasuli s peskom, možna je izposoja različnih vodnih igral. Kopališče dodatno popestrita pomol, tobogan in dva igrišča za odbojko na mivki. Simonov zaliv Simonov zaliv velja za kraj, ki je ribiškemu značaju Izole dodal novo značilnost - ugodnost bivanja in zabave v sožitju z bogato zgodovino in prijaznimi ljudmi. Vsako leto obišče Simonov zaliv ogromno ljudi, predvsem družin, ki si želijo sproščenih počitnic. Tukaj se predvsem v poletnih mesecih odvija tudi animacija na plaži, ki še dodatno popestri dogajanje. Sončno nabrežje Izola je čudovito mediteransko mesto. Znano je predvsem kot turistično središče, ki poleti privabi mnoge obiskovalce od blizu in daleč. Sončno nabrežje nas pričaka ob prihodu v staro mestno jedro. Poteka ob obali in lahko si napasemo oči na jahtah, čolnih in jadrnicah. V tem delu se nahaja tudi Občina Izola. Ob urejeni sprehajalni poti so mnoge restavracije in gostilne s prelepim razgledom na morje. Staro mestno jedro Izola je obmorsko mesto, ki ima zanimivo staro mestno jedro. Zajema Manziolijev trg z okolico, Sončno nabrežje, Trg padlih za svobodo z okolico, Trg republike z okolico, Trg svetega Mavra z okolico, Veliki trg z okolico, Ulico Alme Vivoda z okolico in drugo. Izola skriva veliko čudovitih stvari. Ogledate si lahko Italijansko osnovno šolo Dante Alighieri, ki spada med najbolj mogočne in zgodovinske stavbe v mestu, Muzej Parenzana, cerkev svete Marije Alietske, pristanišče (madrač), arkadne loke iz leta 1531, ki so bili v sklopu Fontika in Lože, občinsko palačo, vodomet v parku na Velikem trgu, cerkev svetega Mavra, vhod v palačo Besenghi degli Ughi, molilnico bratovščine bičarjev Scuola Battuti iz leta 1451, paviljon in vodnjak v parku Pietro Coppo. Muzej Parenzana prikazuje zgodovino ozkotirne železnice Parenzana. Ta je v začetku prejšnjega stoletja povezovala kraje od Trsta do Poreča, med drugim tudi Izolo. Cerkev svete Marije Alietske izhaja iz druge polovice 11. stoletja in je najstarejša mestna cerkev. Posvetili so jo Marijinemu vnebovzetju. V notranjosti lahko vidite leseni kor, tri oltarje in orgle mojstra Nakiča. Občinska palača je bila narejena v gotskem slogu, danes pa ima še baročno pročelje iz 17. stoletja. Molilnica Scuola Battuti je bila zgrajena leta 1451 in je ena najstarejših v Izoli. Ohranjeno ima zunanjo gotsko podobo. |
2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.