ZNAMENITOSTI BOHINJA DOMOVEKONOMIJAKULINARIKATEHNIKAKORISTNE INFO
 
 
  Bohinj  

 

  TURIZEM
ANKARAN
BLED
BOHINJ
Aktivnosti
Bohinjsko jezero
Turizem v Bohinju
Zgodovina Bohinja
Znamenitosti
CELJE
IZOLA
KOBARID
KOPER
LJUBLJANA
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
PIRAN
PORTOROŽ
POSTOJNA
PTUJ
SEČA
SEČOVLJE
SEČOVELJSKE SOLINE
STRUNJAN
Bohinj je geografsko ime za prostor, ki obsega Zgornjo in Spodnjo Bohinjsko dolino, Nomensko dolino in jezersko skledo (Bohinjsko jezero). K Bohinju prištevamo še nekaj višje ležečih naselij, kot so Koprivnik, Gorjuše in Nemški Rovt, ter pripadajoče gore in planine naštetih enot. Bohinj leži na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.

Bohinj je kotlina, ki se razteza od Soteske do Ukanca. Na južni strani jo zapirajo bohinjske Spodnje gore, visoke do 2000 m, na severu pa Triglavsko pogorje s Triglavom (2864 m). Bohinj se deli na Spodnjo in Zgornjo dolino. V obeh dolinah je skupaj 24 vasi. Bohinj je ena najlepših dolin v osrčju Julijskih Alp v Triglavskem narodnem parku. Visoke gore, zeleni gozdovi, lepe planine in senožeti s svojimi naravnimi lepotami, kulturno-zgodovinskimi spomeniki, prijazne vasi in naselja s hoteli, gostišči in zasebnimi sobami nudijo gostom v Bohinju prijetno počutje. 

Bohinj je idealno izhodišče za krajše izlete in sprehode po urejenih poteh v dolini in za planinske in alpinistične ture. Idealne možnosti za oddih nudi Bohinj v vseh letnih časih. Dolina se pozimi spremeni v zimsko športni center, poleti pa najlepši biser doline, Bohinjsko jezero, vabi kopalce skupaj s Savo pa tudi kajakaše in ribiče. Dobrodošli ste v Bohinju, kjer upamo, da boste med nami preživeli nepozabne trenutke in uživali v naši ponudbi.

Tako pa je Bohinj opisal dr. Julius Kugy v svojem delu Julijske Alpe v podobi: »Bohinjska dolina - dolga odprta kotlina, skozi katero se pretaka v skalah rojena Savica s svetlo zelenimi vilinskimi vodami, sočnimi travniki z idiličnim čarom, iz tihega miru pozdravljajoče prijazne vasi, okrog gore slikovitih obrisov, zavite v temne smrekove gozdove, v višavah na oblakih praznični prestol Triglava.

Slikovita kotlina, dolga pribl. 20 km, se pričenja v ozki Soteski. V osrednjem delu se deli na Zg. in Sp. Dolino in se zaključuje v Ukancu, ob vznožju Komne in Komarče. Bohinjsko jezero, največje stalno naravno jezero v Sloveniji, privablja goste poleti in pozimi. V širšem smislu sodi k Bohinju tudi obrobje – greben Spodnjih bohinjskih gora s Črno prstjo (1844 m), Rodico (1966 m) in Voglom (1922 m), visoka kraška planota Komna, Dolina Triglavskih jezer, Fužinarska planota s planinami, ki se dviga nad Bohinjskih jezerom, in jugozahodni del Pokljuke.

V Bohinju najdete mir in počitek v vseh letnih časih, vendar pa tudi obilo užitkov in rekreacije. Naravnih in kulturnih znamenitosti prav tako ne manjka. Simbol Bohinja je Bohinjsko jezero z mostom in cerkvico sv. Janeza. Na drugi strani jezera - v Ukancu, je gotovo vreden ogleda 51 m visok dvokraki slap Savice – izvir Save Bohinjke. Z gondolsko žičnico pa se lahko povzpnete na Vogel oz. na 1534 m visoko Rjavo skalo, od koder je čudovit razgled na Julijske Alpe. Pozimi lahko tudi uživate v smučanju na urejenih progah, možna pa je tudi turna smuka z bližnjih gorskih vrhov.

V značilnih vaseh, predvsem Zgornje bohinjske doline, si lahko ogledate obilo znamenitosti – od korit Mostnice in Planšarskega muzeja v Stari Fužini, do kozolcev – toplarjev, in Oplenove hiše stare ohranjene domačije s črno kuhinjo in avtentično opremo v vasi Studor. V Bohinjski Bistrici, danes upravnem sodišču Bohinja, lahko obiščete muzej Tomaža Godca z arheološko zbirko, ohranjeno delavnico hišne usnjarske obrti in zbirkama iz 1. in 2. svetovne vojne. Odličen kraj za dopust v katerem koli letnem času. Raznolika ponudba športnih aktivnosti, lepa narava in krajevne znamenitosti so razlog, da vam tukaj ne bo nikoli dolgčas.

Bohinjsko jezero je odlična destinacija za družinski izlet, saj nudi raznolike aktivnosti po vseh okusih. Jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji s površino 3,3 km2. Dolgo je preko 4 km, široko kilometer in globoko do 44,5 m. Jezerska voda je v poletnih mesecih primerna za plavanje in veslanje. Na južni strani pod Voglom je ob jezeru speljana cesta, vse do hotela Zlatorog. Na severni strani je prijetna sprehajalna pot, ki jo malo pred Ukancem prekine mogočna hudourniška struga. Sprehod okoli jezera traja približno dve uri.  V Ribčevem Lazu, na vzhodnem bregu jezera, najdete cerkev sv. Janeza Krstnika in znameniti kamniti most. V tem delu si lahko v čolnarni izposodite čolne na vesla in na električni pogon ali se zapeljete z turistično ladjico okoli jezera. Prav tako imajo na voljo gorska kolesa, kanuje, kajake, organizirajo pa tudi rafting po Savi Bohinjki.

Narava je ne glede na letni čas čudovita. Jezero obdajajo obširni gozdovi, v katerih se skrivajo enkratni slapovi in soteske, nad njimi pa se bomo mimo tradicionalnih planin povzpeli do fantastičnih razgledišč ter v skalnat objem naših najvišjih vrhov. Nekatere poti so dokaj popularne, a brez pretiranega naprezanja lahko zaidemo v kotičke, kjer nas bodo spremljale le ptice, gamsi in čist zrak. Sprehajalci, pohodniki, gorniki, plezalci, kolesarji, jadralni padalci, ribiči, jahalci, ljubitelji vodnih športov, jamarji, smučarji, turni smučarji in tekači na smučeh - Bohinj vas ne bo razočaral!


   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero


Prometne povezave
Od prve poselitve pa vse do poznega srednjega veka so glavne poti potekale proti Primorski. Bohinj je bil namreč tako v gospodarskem kot v kulturnem smislu dolgo časa bolj povezan s Primorsko kot pa s Kranjsko. Do Bleda je iz Bohinja vse do 16. stoletja vodila le ozka pot skozi Sotesko. Del poti je bil vsekan v skalo. Kasnejši lastnik fužin v Bohinju, Žiga Zois, je dal to pot zaradi vedno večjih trgovskih potreb razširiti.


Živalstvo in rastlinstvo
V Bohinju raste preko 1000 različnih rastlinskih vrst in spadajo v alpsko apneniško floro. Nekatere rastlinske vrste rastejo samo v Bohinju in so tako dobile ime po Bohinju ali Triglavu: Zoisova zvončnica (Campanula zoysii), triglavski svišč (Gentiana terglouensis). Živalstvo v Bohinju je prav tako pestro. Pestrost živalskih vrst je posledica velike višinske razlike, vpliva Sredozemskega morja in geološke podlage. Med vretenčarji so posebni znani planinski orel, veliki petelin inn ruševec. Med divjadjo je najbolj značilna in številna vrsta gamsa.


Naravne znamenitosti
  • Bohinjsko jezero je največje slovensko stalno jezero, dolgo 4100 m, široko 1200 m, najgloblje 45 m in premore kar 100 milijonov m³ vode. Je tektonsko ledeniškega nastanka. V njem živi 65 vrst alg in vsaj 15 vrst rib - jezerska postrv (Salmo truttaSalmo trutta), menek (Lota lota), klen (Leucius cephalus), pisanec (Phoxinus phoxinus), jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus), potočna postrv, ostriž, šarenka, rdečeperka, lipan, koreselj, som, blistavec.... V zadnjih 20 letih se je število vrst rib v Bohinjskem jezeru potrojilo iz več ali manj znanih razlogov, kot so nekontrolirani vnosi neautohtonih rib v jezero.
  • Izvir in slap Savice je kraški izvir, kjer prihaja Savica ob normalnem vodostaju na dan na nadmosrki višini 836 m. Velik slap pada 71 m globoko v tolmun. Na nadmorski višin 790 m je še en izvir, t. i. mali slap. Ob zelo nizkem vodostaju veliki slap usahne in takrat odvaja vso podzemno vodo mali slap. Voda nato teče po strugi Savice in se izliva v Bohinjsko jezero. V reki Savici živi 5 vrst rib: potočna postrv, šarenka, lipan, menek in klen.
  • Izvir potoka Bistricaje ena od popularnih izletniških točk.e ena od popularnih izletniških točk.
  • Grmeči slap je eden najlepših manjših slapov z majhnim globokim jezercem v podnožju. Mogočen razpenjen vodni pramen brez prestanka pada z roba okrog 8 m globoko. Nad tem slapom se zvrsti še več manjših slapov v koritu Grmečice.
  • Slapova Ribnice, visoka 11 in 15m, v spodnjem delu korit Ribnice. Slapovi so težko dostopni.
  • Slap Govic je kraški bruhalnik z bruhajočim slapom ob velikih deževjih in je eden manjših pritokov Bohinjskega jezera. Ob močnih nalivih se voda podzemnega jezera dvigne, se po rovu prebije skozi vhod in v močnem bobnečem slapu pada proti jezeru. Opazimo ga na severni strani jezera na pobočjih Pršivca.
  • Slap Mostnice je 21 m visok slap v zatrepu doline Voje in korita Mostnice - okoli 2 km dolga in do 20 m globoka korita med Vojami in Staro Fužino.
  • Slap peračica je 102 m visok slap pri Logu med Bitnjami in Nomenjem
  • Soteska Save, tik za hotelom Kompas, dolga približno 1 km.
  • Ledeniške morene (bočne, talne in čelne) so lepo ohranjene iz zadnjih stadijev poledenitve.
  • Črna prst je najvzhodnejši vrh Spodnjih bohinjskih gora. Odlikuje se po posebno bogatem in izjemnem rastlinstvu, na katero vpliva njena posebna geološka zgradba in položaj na južnem robu ledenodobnih poledenitev.

 

Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero   Bohinjsko jezero
 

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.