TURIZEM V BOHINJU

AVTOKAMP ZLATOROG Avtokamp Zlatorog se nahaja v Ukancu, tik ob Bohinjskem jezeru. Obdajajo ga čudoviti razgledi na Julijske Alpe. Idealen je za tiste, ki imajo radi neposreden stik z naravo. Kamp Zlatorog je razdeljen na dva dela, cono A, ki se nahaja tik ob jezeru in cono B. V kampu je na voljo: recepcija, restavracija, izposoja koles, naravna plažo in čolnarna s klasičnimi čolni, kanuji in kajaki. Poleg tega imajo kopalnice s tuši, ki imajo hladno in toplo vodo, električne priključke, prostor za pomivanje posode, pralni in sušilni stroj. Kamp se nahaja v bližini gondolske žičnice Vogel, od koder je čudovit razgled na Bohinjsko jezero. Je izhodišče za planinske ture in sprehajalne izlete, gorsko kolesarjenje, športno plezanje, letenje s padali, hidrospeed, soteskanje, ribarjenje, jadranje na deski. Lahko igramo namizni tenis ali tenis. Za otroke je urejeno otroško igrišče. V poletnih mesecih nas jezerska voda s svojo čisto zelenkasto barvo neprestano vabi, da se v njej osvežimo in sprostimo. Za ljubitelje adrenalina je postavljen adrenalinski park, ki se nahaja pri Hostlu pod Voglom. Odpravimo se lahko na izlet k slapu Savica, si ogledamo korita Mostnice in dolino Voje. Atraktivna turistična ladja vozi na relaciji od Ukanca do Ribčevega laza in nazaj. Kamp nosi ime po slovenski ljudski pripovedki o Zlatorogu. Je narodni mit in ob Triglavu simbol slovenskih gora. BOHINJSKA BELA je idilična vasica nedaleč stran od vrveža Bleda je odlično izhodišče za izlete v naravo, ribolov in ostale športe. Leži na levem bregu Save Bohinjke, jugozahodno od Bleda. Najstarejši del naselja (izpred leta 1000) je Spodnja ali Dolenja vas s farno cerkvijo sv. Marjete. Manjši del, zgrajen pod previsno skalnato Iglico, pa se imenuje Zgornja ali Gorenja vas. Tu je največ hiš. Nad vasjo je zaselek Slamniki s čudovitim razgledom. Najmanjši del Bohinjske Bele je Podklanec, kjer sta železniška in avtobusna postaja. Dober kilometer stran, proti Bohinju, je zaselek Obrne. Če želite uživati v lepem razgledu na Bled, obiščite vasico Kupljenik na desnem bregu Save. Nedaleč stran je tudi vhod v Jamo pod Babjim zobom, ki jo lahko obiščete z vodnikom jamarskega društva.  Bohinjska Bela ponuja zasebne sobe, v gostilnah okusno domačo hrano, na Iglici je možnost alpinističnega plezanja, v Savi ribolova in drugih vodnih športov. Bohinjska Bela je tudi primerno izhodišče za krajše in daljše izlete, naj omenimo le 1256 m visok vrh Galetovec, ki velja za eno najlepših razglednih točk nad dolino Save Bohinjke. Sava Bohinjka vas bo očarala, prav tako bogastvo rib v njej. Če ribolov ni ravno vaš šport, se povzpnite na bližnji hrib ali se odpravite na potep po idiličnih zaselkih. Pričakali vas bodo prijazni ljudje in izvrstna kulinarika. BOHINJSKA BISTRICA - CECONIJEV TRG Bohinjska Bistrica je največje naselje v Bohinjski kotlini in tudi sedež občine. Nahaja se med vzpetinama Ajdovski gradec in Dobrava ter potokoma Bistrica in Belica. Naselje deli cesta od železniške postaje na Spodnjo in Zgornjo vas. V Bohinjski Bistici je vodni park Bohinj, kamp Danica, športna dvorana, odprto igrišče za tenis, nogometno igrišče, osnovna šola, avtobusna postaja, muzej, restavracije, trgovine, penzioni s prenočišči, hotel, zdravstveni dom, krajevni urad, turistični informativni center, gasilski dom, spomenik v spomin na drugo svetovno vojno, Zoisov grad s stolpno uro, vojaško pokopališče padlih v prvi svetovni vojni, cerkev svetega Nikolaja, smučarski center Kobla in drugo. Ob vodnem parku se nahaja zanimiv in lepo urejen Ceconijev park. Ceconijev park je dobil ime po Giacomu Ceconiju, ki se je rodil v severovzhodni Italiji. Bil je zidarski mojster in uspešen podjetnik. Veliko je prispeval za razvoj svojega rojstnega kraja Pielunga. Avstro-Ogrska in Kraljevina Italija sta mu za njegove zasluge podelili plemiški naslov. Njegovo podjetje je zgradilo Bohinjski predor. Iz Bohinja je grof Ceconi odšel v Pielungo, kjer je imel gradič. Upokojen je še naprej deloval za razvoj rojstnega kraja. Sedanji park je edini ostanek stavbnega kompleksa, ki sta ga zgradila podjetje Ceconi in država za nastanitev podjetnika in njegove družine, uradnikov podjetja ter državnega nadzorništva. V osemdesetih letih so zgradbe podrli. Projekt Ceconijevega parka je delo Mimi Žvab. Lahko se sprehodite med vrtički in uživate v pogledih na čudovite cvetlice. Park je namenjen tudi za poročne obrede na prostem in kulturne dejavnosti. Leži ob zahodnem bregu potoka Belca. Bohinjska Bistrica spada v Občino Bohinj. Je največje naselje v Bohinjski kotlini in sedež občine. Je pomemben turistični kraj. Nahaja se med vzpetinama Ajdovski gradec in Dobrava ter potokoma Bistrica in Belica. Naselje deli cesta od železniške postaje na Spodnjo in Zgornjo vas. Bohinjska Bistrica je izhodišče za pohodniške izlete kot so Vogel, Ratitovec, Črna prst, Komna in drugo. Preko Zgornje Sorice in Soriške planine je povezana s Selško dolino. Cesta je bila narejena po drugi svetovni vojni. V naselju je znani smučarski center Kobla, ki ima na voljo tri vlečnice in tri zaporedne dvosedežnice. Tukaj se nahaja Bohinjski železniški predor, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko. V Bohinjski Bistici je vodni park Bohinj, kamp Danica, športna dvorana, odprto igrišče za tenis, nogometno igrišče, osnovna šola, avtobusna postaja, muzej, restavracije, trgovine, penzioni s prenočišči, hotel, zdravstveni dom, krajevni urad, turistični informativni center, gasilski dom, spomenik v spomin na drugo svetovno vojno, Zoisov grad s stolpno uro, vojaško pokopališče padlih v prvi svetovni vojni, cerkev svetega Nikolaja in drugo. Vodni park Bohinj nudi razvajanja in užitke v savnah, bazenih, wellnessu in fitnessu. Nudijo tudi pestro gostinsko ponudbo. V posebni ponudbi imajo romantično razvajanje v dvoje. Ob vodnem parku se nahaja zanimiv in lepo urejen Ceconijev park. DOM NA KOMNI Dom na Komni (1520m) se nahaja na vzhodnem robu planote Komne, ki se strmo spušča v Bohinjsko dolino. Hoje je za 2 uri 15 minut. Najlažje je dostopen, če pustimo avto na urejenem parkirišču pri Domu Savica. Od tam nas smerokaz vodi naprej po cesti. Na desni strani bomo videli brunarico, ki je izhodišče za ogled slapa Savice. Pot se ovinkasto in zmeraj bolj strmo vzpenja po gozdni poti, ki nas v vročih poletnih mesecih prijetno hladi. Vmes le redko naletimo na razgledne točke na Bohinjsko jezero. Proti koncu poti steza postaja vedno bolj skalnata. Dom je bil zgrajen leta 1936 in nato večkrat prenovljen in posodobljen, do njega vozi tudi tovorna žičnica. Sodi med najbolj obiskane planinske postojanke, saj stoji na križpotju večjih planinskih poti. Oskrbovan je čez celo leto. Upravlja ga Planinsko društvo Ljubljana – Matica. Ima gostinski prostor z zunanjo teraso, ki nudi čudovit razgled na jezero v dolini. Iz doma je do Koče pod Bogatinom le 15 minut zložne hoje po planoti. IZVIR KOPE Izvir Krope se nahaja v dolini Voje pri Stari Fužini v Bohinju. Do izvira nas vodi steza na desni strani za Planinsko kočo na Vojah. Med potjo prečkamo most čez korita Mostnice, gremo mimo jase ter se kmalu nato spustimo po strmem pobočju, ki se spušča do kraškega izvira Krope. Pri spustu je potrebno biti pazljiv posebej v spomladanskem in jesenskem času, ko so tla spolzka zaradi dežja ali listja. Potok Kropa izvira iz skalne luknje pod steno, se nato ustavi v jezercu ter pade v dveh delih v globok tolmun. Nižje se nahaja 4 do 5 metrov visoko slapišče. Potok Kropa je eden izmed treh stalnih pritokov Mostnice. Od koče do izvira in slapa Krope je približno 15 minut hoje. KORITA MOSTNICE Korita Mostnice se nahajajo v alpski dolini Voje, ki leži severovzhodno od Bohinjskega jezera, blizu naselja Stara Fužina. Korita Mostnice so približno dva kilometra dolga soteska, ki jo je izdolbel potok Mostnica. Korita so na nekaterih predelih zelo ozka, samo en meter, najbolj globoka pa so pri Hudičevem mostu in to kar 20 metrov. Hudičev most je dal leta 1777 zgraditi baron Žiga Zois za lažji dovoz oglja in železove rude iz bližnjih hribov. Most iz klesanega kamna je izredno gradbeno delo, saj je bil zgrajen v enem loku nad prepadno sotesko potoka Mostnice. Največja zanimivost korit je skala, ki jo je voda izdolbla v obliki slončka in razni mostovi, ki jih prečkamo. Za ogled korit Mostnice je potrebno v poletnem času plačati vstopnino. Peš pot gre po obeh straneh korit, tako da lahko napravimo krožno pot. PLANŠARSKI MUZEJ Planšarski muzej se nahaja v Stari Fužini, ki je tipična alpska vas z ohranjenimi starimi kmečkimi domovi. Muzej je bil odprt leta 1971, nato je bil pa leta 1990 vsebinsko dopolnjen in preurejen. Planšarski muzej je urejen v opuščeni vaški sirarni, ki je bila zgrajena leta 1883 in kjer so še do leta 1967 izdelovali sir. Muzej sirarstva in planšarstva v Bohinju je prikazan v štirih prostorih. V prvi sobi je razstavljen planšarski stan z vso notranjo opremo, ki se je nahajal na planini Zajamniki in izvira iz leta 1849. V drugi sobi lahko vidimo originalno sirarsko delavnico z vzidanima sirarskima kotloma in prešo za oblikovanje hlebov sira. Razstavljeni so originalni predmeti, ki so jih uporabljali v sirarnah, kot so posode za mleko, pinje za izdelovanje masla ter sirarsko orodje in pribor. V vitrini je planšarska krošnja, ki je opremljena z vsemi potrebščinami, ki so jih planšarji nosili s seboj v planine. Ob vhodu v muzej je grafični list s hišnimi znaki, kartografski prikaz najstarejših omemb planin in portret župnika Janeza Mesarja, ki je bil kulturni in gospodarski preroditelj Bohinjcev. V tretji sobi so na fotografijah prikazane značilne planšarske zgradbe in planšarska naselja. V četrti sobi lahko vidimo najstarejšo upodobitev Triglava, planšarja in planine Velo polje. Prikazani so tudi portreti starih planšarjev, njihov vsakdanjik ter kravji bal, ki se danes uvršča med tradicionalne bohinjske turistične prireditve. RIBČEV LAZ V Ribčevem Lazu je v bližini kamnitega mostu in cerkve sv. Janeza Krstnika sotočje Jezernice in Mostnice, ki se združita v reko Savo Bohinjko. Jezernica je druga najkrajša reka v Sloveniji. Tok Save Bohinjke se začne v Dolini Triglavskih jezer, ki je ena izmed najčudovitejših v Julijskih Alpah. Vsako izmed sedmerih jezer se imenuje po svojih značilnostih. Jezera se nahajajo na nadmorski višini med 1319 in 2002 metri. Voda nato nadaljuje pot kot slap Savica in se kot Savica izpod Komarče izlije v Bohinjsko jezero. Iz jezera se potem izlije kot Jezernica. Mostnica je alpski potok, ki izvira v dolini Voje kot slap Mostnice ali slap Voje. V vasi Stara Fužina se Mostnici pridruži potok Ribnica in po približno kilometru skupnega toka se izlijeta v Savo Bohinjko. Sava Bohinjka se uvršča med najlepše in najbolj čiste reke v Sloveniji. Poleg različnih športnih aktivnosti je znana kot ribolovno območje, saj je bogata z ribami kot so potočna postrv, lipan in šarenka. Sava Bohinjka nadaljuje svojo dolgo pot vse do Radovljice, kjer se združi s Savo Dolinko v najdaljšo slovensko reko Savo. SLAP MOSTNICE Na koncu alpske doline Voje se nahajajo trije slapovi Mostnice, ki padajo preko zanimive apnenčaste stene. Če želimo videti še korita Mostnice, potem je najboljše, če pot začnemo iz parkirišča pri Stari Fužini. Lahko pa si skrajšamo pot, če parkiramo pri Planinski koči na Vojah. Od tu nas markirana pot vodi skozi dolino Voje. Zložna hoja po nezahtevnih predelih traja približno eno uro. Slapovi Mostnice se nahajajo blizu okrepčevalnice Slap, kjer se lahko spočijemo in uživamo v lepih razgledih. Največji slap je srednji slap, ki se imenuje Slap Mostnice ali Slap Voje in je visok okoli 20 metrov ter nato pada v čudoviti zelenkasti tolmun. Iz njega odteka potok v 5 metrov visok slap Konjski rep. Tik nad Slapom Mostnice se nahaja prvi slap, ki je prav tako visok 5 metrov. Nad slapovi Mostnice se nahaja še drsni slap, ki ima višino 15 metrov ter teče po mahovnatem predelu. SLAP SAVICA Savica je kraški izvir, slap in potok, ki se v delti izliva v Bohinjsko jezero. Slap Savice prav gotovo sodi med tiste bolj znane slapove, ki imajo pridih romantike in nekako kar zgodovinski pomen. Je eden najbolj obiskanih slovenskih slapov in ima tudi velik turističen pomen v bohinjskem koncu. Že France Prešeren ga je opeval tudi v bolj šaljivih pesmih.... in prav ob vznožju slapa se je najbrž porodila ideja za znamenito pesnitev Krst pri Savici. Poleti, ob jutranji zarji, ko se prvi sončni žarki dotaknejo padajočega pramena vode, se ob slapu naredi prečudovita mavrica. Vidni del Savice dobiva vodo iz območja 500 m višje ležečega Črnega jezera. Ko bi se lahko podali v skrivnostno podzemlje, bi prav gotovo naleteli na visoke podzemeljske slapove. Ali pa morda na skoraj 500 m visok slap? Savica je med slapovi v svetu svojevrstna posebnost, saj se vodni tok že v skritem podzemlju razdeli na dva pramena. Nižje ležeči desni, 25 m visok pramen teče po podzemni razpoki iz višje ležečega jezera v raziskanem podzemeljskem rovu. Levi, 78 m visok pramen prav tako teče na višini istega podzemeljskega rova, vendar iz sosednjega jezera, v katerega se preliva voda iz tistega jezerca, iz katerega pronica voda navzdol v spodnji desni pramen. Po obilnem deževju lahko dobi tudi veličastnega 'levega soseda': več kot 550 m visok večstopenjski slap: Komarško slapišče. Potok Savica ima sicer dva izvorna kraka: Veliko Savico, na kateri je slap Savica in Malo Savico (ki je hudourniškega značaja in v deževnem obdobju teče jugozahodno od Velike Savice). V bližini Koče pri Savici se združita in tečeta dalje pod skupnim imenom Savica. Pred izlivom v Bohinjsko jezero se potoku pridruži še hudourniški potok Ukanška Suha. Včasih, po močnem deževju se zgodi, da kraško območje v širši okolici Črnega jezera ne more več požirati vse vode. Takrat postane slap Savica za kratek čas visok skoraj 600 m. V istem času dobi na levi strani več kot 600 m visoko slapišč. Slap Savica prav gotovo sodi med tiste bolj znane slapove, ki imajo pridih romantike in poseben zgodovinski pomen. Je eden najbolj obiskanih slovenskih slapov in ima tudi velik turistični pomen v bohinjskem koncu. Že France Prešeren ga je opeval tudi v bolj šaljivih pesmih... in prav ob vznožju slapa se je najbrž porodila ideja za znamenito pesnitev Krst pri Savici. Poleti, ob jutranji zarji, ko se prvi sončni žarki dotaknejo padajočega pramena vode, se ob slapu naredi prečudovita mavrica. Vidni del Savice dobiva vodo iz širšega kraškega območja 500 m višje ležečega Črnega jezera. Savica je med slapovi v svetu svojevrstna posebnost, saj se vodni tok že v skritem podzemlju razdeli na dva pramena. Nižje ležeči desni, 25 m visok pramen teče po podzemni razpoki iz višje ležečega jezera v raziskanem podzemeljskem rovu. Levi, 78 m visok pramen prav tako teče na višini istega podzemeljskega rova, vendar iz sosednjega jezera, v katerega se preliva voda iz tistega jezerca, iz katerega pronica voda navzdol v spodnji desni pramen. Dostop do Slapa Savice Od hotela Zlatorog blizu Bohinjskega jezera vodi lepo označena pešpot proti slapu. Eno uro sproščenega sprehoda in že smo ob vznožju slapa. Bolj običajna pot je od urejenega parkirišča pri Domu Savica. Od tam nas smerokaz vodi naprej po cesti proti brunarici s spominki in vstopnino. Od tu krenemo po kamnitem mostiču čez Malo Savico in navzgor po urejeni in lepo vzdrževani stezi. Posebnost te poti so številne stopnice ki jih je 553. Le petnajst minut vzpona je do lesenega paviljona, od koder je lep pogled na slap. SPOMENIK ŠTIRIM SRČNIM MOŽEM - RIBČEV LAZ Spomenik štirim srčnim možem se nahaja v Ribčevem Lazu. Okoli njega je manjši park. Je ena izmed večjih znamenitosti kraja, poleg cerkve sv. Janeza Krstnika, ki je danes pod spomeniškim varstvom in kipa Zlatoroga. Spomenik je bil postavljen leta 1978, ko je bila 200 letnica prvega vzpona na Triglav in je delo kiparja Stojana Batiča. Vidimo ga lahko pred hotelom Jezero in je usmerjen proti Triglavu, najvišji gori Slovenije. Prvi vzpon na goro je bil 25.  avgusta 1778 leta. Naredili so ga domačini lovec Štefan Rošič s Savice, ranocelnik Lovro Willomitzer iz Stare Fužine ter rudarja Luka Korošec s Koprivnika in Matevž Kos iz Jereke. Pobudnik in mecen tega raziskovalnega vzpona je bil baron Žiga Zois, slovenski podjetnik, mineralog in preroditelj. Spomenik je v varstvu Planinskega društva Srednja vas in Bohinjska Bistrica. STUDOR - OPLENOVA HIŠA Oplenova hiša se nahaja v naselju Studor v Zgornji Bohinjski dolini. Je prikaz bivalne kulture Bohinjcev iz začetka 20. stoletja. Današnja zgradba je bila verjetno narejena v začetku 19. stoletja na mestu nekdanje starejše lesene hiše. Je domačija stegnjenega tipa, ki ima pod isto streho združene stanovanjske in gospodarske prostore. Oplenova hiša je kombinirana z lesom in zidana. Značilna bohinjska posebnost je, da je dovoz po mostu na nadhlevski skedenj speljan mimo stanovanjskega dela. Stanovanjski del hiše sestavljajo hiša in kamra, veža s kuhinjo ter klet in podstrešje. Je ena izmed redkih hiš, v katerih je možno zakuriti na ognjišču črne kuhinje s šipovnikom (obokom) namesto dimnika. Osrednji bivalni prostor je hiša z mizo pod bogkovim kotom, lončeno pečjo in klopmi. Podstreha (ispa) je bila shramba za obleko, obutev, orodje in pridelke. Gospodarski del zgradbe sestavljajo skedenj, hlev in posebna shramba za steljo. Na skednju je shranjeno kmečko orodje in pripomočki, ki so jih nekdaj uporabljali. Vse pohištvo in večina razstavljene opreme je zapuščina zadnjih lastnikov. VOGEL Rekreacija, mir, narava, razgled, hobi, flora in favna … Vogel ima vse. Vogel je turistični center, ki leži na območju Triglavskega narodnega parka. Sodobna gondolska žičnica vas pripelje na nadmorsko višino 1537 m, kjer se vam odpre čudovit razgled na Julijske Alpe. Ljubitelji jadralnega letalstva Vogel poznajo kot eno lepših vzletnih točk. Razlogov za obisk Vogla je ogromno, vsak si lahko izbere svojega. Povzpnite se na Vogel in užijte svoj trenutek! Visokogorski alpski smučarski center Vogel leži na od 1537 do 1800 metrov nadmorske višine na južnih pobočjih Bohinjskih planin, tukaj, kjer se srečujeta jadransko in alpsko podnebje, kar povzroči, da so snežne razmere res odlične. Smučanje na naravnem snegu v lepi sončni okolici z razgledom na Triglav in Julijske Alpe je enostavno čisti užitek. Smučarski center je primeren tako za družine kot za zahtevnejše smučarje. Med 36 km smučarskih prog je najdaljša 7 km Žagarjev graben. Iz Šilje na 1800 metrih lahko smučate pol ure prav do Bohinjskega jezera na 523 metrov nadmorske višine. Vogel je znano smučišče, na katerem snežna idila nedotaknjene idile še poveča užitek smučanja, bordanja, teka na smučeh ali panoramske vožnje s sedežnico. Pozimi je Vogel znano visokogorsko smučišče, kjer vam snežna idila nedotaknjene narave še polepša uživanje ob smučanju, deskanju ali zgolj panoramski vožnji z gondolo. Poleti pa se preobleče iz belih oblačil v živahnejše barve. Številne sprehajalne in markirane gorske poti so idealne za rekreacijo, fotografiranje, uživanje v prijetni spokojnosti visokogorja in ogledu gorskega rastlinstva in živalstva. VOJAŠKO POKOPALIŠČE PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI - BOHINJSKA BISTRICA Bohinjska Bistrica je največje naselje v Bohinjski kotlini in tudi sedež občine. Je pomemben turistični kraj. Nahaja se med vzpetinama Ajdovski gradec in Dobrava ter potokoma Bistrica in Belica. Naselje deli cesta od železniške postaje na Spodnjo in Zgornjo vas. V Bohinjski Bistici je vodni park Bohinj, kamp Danica, športna dvorana, odprto igrišče za tenis, nogometno igrišče, osnovna šola, avtobusna postaja, muzej, restavracije, trgovine, penzioni s prenočišči, hotel, zdravstveni dom, krajevni urad, turistični informativni center, gasilski dom, spomenik v spomin na drugo svetovno vojno, Zoisov grad s stolpno uro, vojaško pokopališče padlih v prvi svetovni vojni, cerkev svetega Nikolaja, smučarski center Kobla in drugo. Ob vodnem parku se nahaja zanimiv in lepo urejen Ceconijev park. Vojaško pokopališče padlih vojakov v 1. svetovni vojni leži na razglednem griču Rebro. Do njega pridete po cesti, ki gre iz Bohinjske Bistrice proti vasi Ravne. Na njem lahko vidite 285 označenih grobov vojakov, v katerih počivajo vojaki vseh narodov takratne monarhije. Pri tem jih je 202 pripadalo pehoti, 55 tehničnim oddelkom in različnim službam, 19 topničarjev in 9 ruskih ujetnikov. Ti so umrli v dveh bistriških bolnišnicah in so jih pokopavali od leta 1915 do leta 1917. Na pokopališču so leta 1945 postavili tudi kamnit spomenik. VOJAŠKO POKOPALIŠČE PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI - UKANC Med 1. svetovno vojno je bil Bohinj prehodni pas med bojiščem in zaledjem. Služil je kot zbirališče za vojake in njihovo urjenje ter počivališče za bolne in ranjene. V Bohinju so bila tri vojaška pokopališča, od katerih se vzdržujeta pokopališči na Rebri in v Ukancu. Pokopališče v Ukancu se nahaja ob cesti Zlatorog – Savica, blizu spodnje postaje gondolske žičnice za na Vogel. Na pokopališču je 282 grobov od padlih vojakov v krnskem pogorju in umrlih s področja Ukanca. Pokopališče je obdano z lesenim plotom. Grobovi so na betonskih postavkih z lesenimi križi. Na pokopališču lahko vidimo tudi leseno kapelico s stopnicami iz naravnega kamna, spominsko tablo v madžarskem jeziku in spomenik, ki je posvečen junakom Krna – braniteljem Bohinja. ZOISOV GRAD S STOLNO URO Bohinjska Bistrica je največje naselje v Bohinjski kotlini in sedež občine. Nahaja se med vzpetinama Ajdovski gradec in Dobrava ter potokoma Bistrica in Belica. Naselje deli cesta od železniške postaje na Spodnjo in Zgornjo vas. V Bohinjski Bistici je vodni park Bohinj, kamp Danica, športna dvorana, odprto igrišče za tenis, nogometno igrišče, osnovna šola, avtobusna postaja, muzej, restavracije, trgovine, penzioni s prenočišči, hotel, zdravstveni dom, krajevni urad, turistični informativni center, gasilski dom, spomenik v spomin na drugo svetovno vojno, Zoisov grad s stolpno uro, vojaško pokopališče padlih v prvi svetovni vojni, cerkev svetega Nikolaja, smučarski center Kobla in drugo. Ob vodnem parku se nahaja zanimiv in lepo urejen Ceconijev park. Zoisov grad je bil zgrajen v neoromanskem slogu v drugi polovici 18. stoletja. Nad vhodnimi vrati lahko vidite znameniti grb. Bil je bivalno in upravno poslopje za železarske podjetnike. Na Gospodovem vrtu, ki je čez cesto, na južni strani gradu, se nahaja Zoisova ura. Baron Žiga Zois jo je dal zgraditi, da bi železarji v pravem času prišli na delo. Žiga Zois je bil fužinar, botanik, mineralog, preroditelj in mecen slovenske literature. Grad in drugi objekti so danes preurejeni v gostišče v srednjeveškem stilu. Prostora imajo za 80 gostov. Ob potoku Bistrica nudijo prostor za skupinske ali družinske piknike. Restavracija Zoisov grad ima na voljo pizze iz krušne peči, izvirne jedi, hišne posebnosti in specialitete šefa kuhinje kot so bohinjska postrv, Grajska plošča, Zoisov steak z jurčki, Cesarjev zrezek z beluši in druge slastne jedi.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.