BOHINJSKO JEZERO

Bohinjsko jezero s svojo okolico je eden izmed glavnih naravnih biserov Slovenije. Leži znotraj Triglavskega narodnega parka v objemu čudovitih Julijskih Alp. Kristalno čista voda nudi kopalne užitke med junijem in septembrom, a okolica jezera privlači ljubitelje različnih športnih aktivnosti ter prvinske narave skozi celo leto. Leži na koncu slepe doline, ki jo iz treh strani zapirajo strma gozdnata pobočja, na vzhodu pa ga “stražita” skalnati gmoti Studorja in Rudnice. Jezero se poleti segreje in z junijem začne privabljati vse več kopalcev, katere ponavadi prežene šele septembrsko vreme. Bohinjsko jezero je največje stalno in naravno jezero v Sloveniji, ki leži v Julijskih Alpah na severozahodu države. Glavni pritok jezera je Savica, ki se v zahodnem delu jezerske kotanje prebija preko moren z balvani in se pri Ukancu izliva v jezero. Jezero je pretočno - iz jezera teče reka Jezernica, ki že po manj kot 100 m skupaj z leve strani pritekajočo Mostnico, ki priteka iz Voj, tvori reko Savo Bohinjko (Sava). Ob severnem robu jezera je več podvodnih kraških izvirov, med katerimi je najbolj poznan Govic.  Leži v osrčju Triglavskega narodnega parka in velja za slovensko naravno znamenitost. Po površini ga v Sloveniji presegata le presihajoče Cerkniško jezero (kadar je napolnjeno) in umetno Ptujsko jezero. Jezerska kotanja je ledeniško-tektonskega nastanka, v današnji obliki je nastala pred približno 10.000 leti z intenzivnim erozijskim delovanjem Bohinjskega ledenika, ki je bil ob zadnjem ledenodobnem maksimumu pred 20.000 leti debel 800 m. Ledenik je izdolbel dno in ga obdal s čelnimi morenami na vzhodnem delu jezera. Nad dolino se strmo vzpenjajo Fužinarska planota in Pršivec na severu, Vogel na jugu ter planota Komna na zahodu, na jugovzhodu pa so nižje Spodnje bohinjske gore. Ob obali ležita naselji Ribčev Laz in Ukanc, v neposredni bližini pa še Stara Fužina, vsa sodijo pod Občino Bohinj. Kmetijstvo kot tradicionalno gospodarsko dejavnost je na širšem območju jezera v veliki meri nadomestil turizem. Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora, in leži 525m nad morjem. Dolgo je 4100m, široko 1200m in z največjo globino 45m v vzhodnem delu jezera. Celotna površina jezera meri 3.18 km2. Vsebuje skoraj 100 milijonov m3 vode. Največji stalni dotok je Savica, ki izvira kot slap Savica pod Komarčo. Vseh (stalnih in občasnih) pritokov je toliko, da se voda v jezeru v celoti obnovi 3 krat na leto. Povprečna letna temperatura bohinjskega jezera je 8.5°C, poleti pa se ogreje do 23°C. Pozimi pogostokrat zamrzne. življenje v jezeru je zelo bogato. V njem živi 65 vrst alg, 8 vrst mehkužcev in 5 vrst rib; jezerska postrv, menek, klen, pisanec in jezerska zlatovščica, ki lahko zraste do 80 cm. Stalni obiskovalci bohinjskega jezera pa so tudi raca mlakarica, ponirek, vodomec, povodna gos in še mnoge druge vrste živali. Za jezero je znanih 53 vrst planktonskih alg, ki pripadajo modrozelenim cepljivkam, dinoflagelatom, diatomejam, zelenim in zlatim algam; vrstna sestava fitoplanktona se spreminja z letnimi časi. Makrofiti, ki jih je 18 vrst, so omejeni na plitvejše predele dna, predvsem višje rastline (npr. vodne zlatice in dristavci), ki jih najdemo le v plitvinah nekaterih zalivčkov. Od zooplanktonskih organizmov so najpogostejši vodne bolhe, ceponožci in kotačniki, zanje je značilen dnevni cikel navpičnega premikanja po vodnem stolpcu - podnevi se zadržujejo v večjih globinah da se izognejo premočni sončni svetlobi in plenilcem, zvečer pa se premaknejo višje in se hranijo s fitoplanktonom. Poleg njih je razvita nevretenčarska favna dna, t. i. zoobentos, ki jo sestavlja okrog 60 vrst organizmov, predvsem ličinke žuželk, manj številčno pa so prisotni polži, školjke, raki, pijavke, maloščetinci, vrtinčarji in prostoživeče gliste. Ličinke vrbnic so pokazatelj, da je voda še razmeroma čista. Tu živi tudi vsaj 16 vrst rib, avtohtone, kot so jezerska postrv, menek, klen in pisanec, ter 6 umetno vnesenih. Od teh sta problematični predvsem jezerska zlatovčica, ki je že skoraj povsem izpodrinila jezersko postrv, in ostriž, ki se intenzivno širi Šport na Bohinjskem jezeru Čeprav manj znano od bližnjega Blejskega jezera, je Bohinjsko jezero z okolico priljubljena točka za aktivno preživljanje prostega časa. Razvito je predvsem pohodništvo po mreži pešpoti, plezanje po ledeniških balvanih ter urejenih plezališčih in padalstvo na račun toplega zraka, ki se dviga po pobočjih nad jezerom. Samo jezero nudi možnosti za plavanje, veslanje, jadranje in potapljanje. Lokalna turistična društva zadnjih nekaj let tu organizirajo prireditev Triatlon jeklenih, s plavalnim delom po jezeru. Uporaba motornih plovil v jezeru je prepovedana, razen plovil na električni pogon. Pretežni del naselij Ukanc in Ribčev Laz ob obali ter bližnje Stare Fužine sestavljajo počitniške hišice, hoteli in počitniški domovi. V Ukancu je tudi prostor za kampiranje, ob južni obali jezera med Ukancom in Ribčevim Lazom pa še taborniški center Gozdna šola, izobraževalno središče Zveze tabornikov Slovenije. V neposredni bližini Ukanca je spodnja postaja žičnice na Vogel, naselje pa je tudi izhodišče za vzpone čez Komarčo in Komno. Turistična ladija po Bohinjskem jezeru Vabljeni v Bohinj, kjer vas bomo s turistično ladjo popeljali po kristalni gladini Bohinjskega jezera, ki je največje jezero v Sloveniji in leži v osrčju Triglavskega narodnega parka. Med vožnjo boste lahko prisluhnili razlagi vodnika, ki vam bo predstavil preteklost in kulturno dediščino Bohinja, kot tudi atraktivne izlete in krožne poti v okolici Bohinjskega jezera, ki jih lahko kombinirate z vožnjo s turistično ladjo. Sprehod okrog Bohinjskega jezera Srce Bohinja je njegovo jezero, ki je največje stalno naravno jezero v Sloveniji. Najbolje ga bomo spoznali, če ga preprosto obhodimo. Izhodišče je Ribčev Laz oziroma cerkev Sv. Janeza na vzhodnem robu jezera. Pot bomo opravili v obratni smeri urinega kazalca, možno je seveda tudi drugače. Začnemo v smeri proti severu, nato obkrožimo širok Fužinarski zaliv na vzhodni strani jezera. Na koncu zaliva krenemo na severno obalo jezera. Ta stran je sončna, lepša in mirnejša.  Najprej sledimo širokemu kolovozu, kasneje gozdni stezi, ki ves čas vodi le nekaj metrov od obale in nas pripelje na zahodno stran jezera na travnike v Ukancu. Preko njih gremo dalje ob jezeru do kolovoza in ceste, ki nas privede do hotela Zlatorog.  Do križišča pod Voglom sledimo cesti, nato pa nas sprehajalna pot tik nad cesto vodi po južni, vendar senčni obali jezera mimo cerkvice Sv. Duha nazaj v Ribčev Laz. Izlet okrog jezera lahko obogatimo in podaljšamo tudi z obiskom slapa Savice ali korit Mostnice. Oboje pa lahko predstavlja samostojni izlet.

TIC BOHINJ TURISTIČNA LADIJA

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.