MUZEJ CEKINOV GRAD DOMOVEKONOMIJAKULINARIKATEHNIKAKORISTNE INFO
 
 

 

  Cekinov grad, Ljubljana  

 

  TURIZEM
ANKARAN
BLED
BOHINJ
CELJE
IZOLA
KOBARID
KOPER
LJUBLJANA
Ljubljanski grad
Okupirana Ljubljana
Park Tivoli
Prešernov trg
Stolnica sv. Nikolaja
Šmarna gora
Tromostovje
Zgodovina
Zmajski most
Znamenitosti
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
PIRAN
PORTOROŽ
POSTOJNA
PTUJ
SEČA
SEČOVLJE
SEČOVELJSKE SOLINE
STRUNJAN
Cekinov grad leži na robu Tivolskega parka v Ljubljani. Baročni dvorec je dal med letoma 1752 in 1755 domnevno po načrtih arhitekta Johanna Georga Schmidta zgraditi grof Leopold Karl Lamberg. Čez desetletja ga je dobila v dar Ivana Lamberg, poročena z jahalnim mojstrom Lovrencem Szögenyjem. Njegovo ime so Ljubljančani poslovenili ter ga po njem preimenovali iz Lambergovega v Cekinov grad. Predmestni dvorec, sprva namenjen oddihu in zabavi radoživega plemstva, je še nekajkrat zamenjal lastnike. Med njimi je imela vidnejšo vlogo družina Petra Kozlerja, avtorja znamenitega Zemljovida Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1853. Po drugi svetovni vojni je bil dvorec podržavljen; v njem sta dobila prostor Ministrstvo za notranje zadeve in Ljudska tehnika, leta 1951 pa se je vanj preselil Muzej.

Predhodnik Muzeja novejše zgodovine Slovenije je Znanstveni inštitut, ki je bil ustanovljen januarja 1944 pri IO OF (Izvršni odbor Osvobodilne fronte). Po ukinitvi Znanstvenega inštituta je vlada LR Slovenije 7. februarja 1948 ustanovila Muzej narodne osvoboditve. Jeseni 1951 se je Muzej preselil v Cekinov grad, se kadrovsko okrepil in leta 1955 je bila odprta prva stalna razstava. Konec 50-tih let je Muzej začasno izgubil svojo samostojnost ter postal organizacijska enota novoustanovljenega Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. Leta 1962 je bil s posebno uredbo ustanovljen Muzej ljudske revolucije. Sprva je bila zbiralna politika Muzeja usmerjena le na obdobje druge svetovne vojne, kmalu pa so začeli zbirati tudi gradivo za obdobje pred letom 1941 in po letu 1945.  Zadnje preimenovanje v Muzej novejše zgodovine Slovenije je bilo leta 2003 kot logična posledica obsega in vsebine zbiranja, hranjenja, proučevanja in razstavljanja muzejskega gradiva za zgodovino dvajsetega stoletja. V tem času je bila za javnost odprta tudi nova stalna razstava »Slovenci v 20. stoletju«, za katero je bil Muzej nominiran za nagrado Evropski muzej leta 1998.          

Na mestu sedanjega gradu je v 17. stoletju stal zidan dvor. Lastniki slednjega so bili bogati meščani: Sigmund Staer (do 1739), Luka Ravnikar (do 1742) in Jurij Marn (do 1752).V prvi polovici 18. stoletja je lokacijo odkupil Leopold Karl Lamberg, ki je tu leta 1752 dal postaviti baročni grad, domnevno po načrtih Johanna Georga Schmidta; grad je bil dokončan leta 1755. Lamberg je okoli dvorca vzpostavil zemljiško gospodstvo Leopoldsruhe, ki je obsegalo 3 in 1/3 hube na Jami, na Ižanskem, posestvo Bokalc ter osem kajž v Spodnji Šiški.[4] Po njegovi smrti in smrti njegovega sina je grad leta 1787 podedovala Ivana Lamberg, žena Leopoldovega sina, ki se je pozneje ponovno poročila s madžarskim konjeniškim častnikom in jahalnim mojstrem Lovrom Szőgenyem. Ta je bil lastnik od leta 1793 dalje. Ljubljančani so njegov priimek poslovenili (Szőgenov - Cegenov grad) in od takrat je grad znan kot Cekinov grad. Slednji je tudi povečal posestvo z vključitvijo posestva Bokalc in dvorca Schönau.             

V letih 1798 do 1809 je bil lastnik gradu tržaški guverner Pompej grof Brigido. Za njim ga je kupil Sigismund Pagliaruzzi pl. Kieselstein, eden prvih prostozidarjev na Slovenskem,[6] leta 1865 pa ga je odkupil ljubljanski trgovec Peter Kozler tudi avtor zemljevida Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin iz leta 1853. Družina Kozler je z manjšimi težavami ostala lastnik do konca 2. svetovne vojne. Pri Pagliaruzzijevih je nekaj časa kot domači učitelj stanoval tudi France Prešeren. Po vojni so grad nacionalizirali in spremenili v stanovanja, od leta 1955 je namenjen muzejski dejavnosti.[7] Za potrebe Muzeja narodne osvoboditve je bil grad obnovljen po načrtih Eda Mihevca. Leta 1962 se je muzej preimenoval v Muzej ljudske revolucije Slovenije, po tridesetih letih pa v Muzej novejše zgodovine. V letih 1990-92 je bil grad obnovljen ter istočasno iz jekla zgrajen prizidek z dvigalom in stopniščem, ki povezuje spodnje prostore z mansardo, kjer se nahajajo pisarne muzejskih kuratorjev. Projekt sta koordinirala konservatorja Gojko Zupan in Modest Erbežnik, investicijo je vodil Stane Mrvič. Za obnovo je avtor projekta Jurij Kobe leta 1992 prejel Plečnikovo nagrado. Leta 2002 je bil grad razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Trenutno je Cekinov grad še vedno predmet denacionalizacije.           

Cekinov grad se zelo razlikuje od podobnih zgrajenih v začetku 18. stoletja. Grad deluje odprto in imenitno. Stavbe leži na terasi na vzpetini, do kamor vodijo položne stopnice, do katerih preko Tivolskega parka pripelje pot. V tlorisu je razpotegnjen pravokotnik s stolpičastim izzidkom na začelju, izstopajočim rizalitom, na vrhu pa s trikotno atiko. V gosposkem nadstropju nad vhodom je balkon, ki še poudari mogočnost vhodne avle - peristila. Ta sega v višino obeh spodnjih etaž. Fasada dvorca je bogato členjena. V vertikalah so pilastri. Vhod je polkrožen in izdelan iz klesanega kamna, na obeh straneh sta enaki okni. Ostala okna v pritličju in medetaži so vzdolžno pravokotna, v gosposkem nadstropju pa pokončna in še enkrat višja. Iz vhodne avle, ki je obokana in podprta na štirih kvadratnih stebrih, se odpirajo prehodi v druge prostore. Stopnišče z balustradno ograjo se v nadstropje vpne po dveh straneh. V nadstropju je slavnostna dvorana, ki se preko balkona odpira v park. Na stropu je iluzionistična poslikava. Poslikava je bila večkrat preslikana (1905 in 1954-55), leta 1966 pa v celoti restavrirana. Zadnja obnova je prinesla sodobnejše oblike in prilagoditve muzejskemu namenu, s tem pa je stavba izgubila del historične podobe. Podobi dvorca je najbolj škoduje zelo blizu zgrajena špotna dvorana, Hala Tivoli.



Cekinov grad, Park Tivoli,  Ljubljana   Cekinov grad, Park Tivoli,  Ljubljana   Cekinov grad, Park Tivoli,  Ljubljana   Cekinov grad, Park Tivoli,  Ljubljana

1234567891012131415
 

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.