| |
 |
Sredi mestnega
vrveža, vendar ravno prav odmaknjena od njega, kakor na piedestalu stoji
mogočna srednjeveška trdnjava. S svojega privilegiranega položaja
obiskovalcu ponuja osupljive razglede po okolici, pa tudi sprehod po
preteklosti in odmik od naglice, ki vlada vsakdanjiku pod njo. Prva
znana večja utrdba je na griču stala v času Ilirov in Keltov, na njem so
imeli kasneje postojanko verjetno tudi Rimljani. Srednjeveški grad je
bil postavljen v 9. stoletju, prvič je bil omenjen v dokumentu, nastalem
med leti 1112 in 1125. Takrat je bil sedež deželnih knezov
Spannheimskih, ki so v Ljubljani celo kovali svoj denar. Leta 1335 je
postal dedna posest Habsburžanov in središče Kranjske. Novejši obodni
grad, ki je bil večji od prejšnjih, je dal v drugi polovici 15. stoletja
zgraditi vojvoda in kasnejši cesar Friderik III. V grajskem jedru so
vidne prvotne romanske prvine. Vidni so tudi elementi gotike, kot je
grajska kapela sv. Jurija in renesančni arhitekturni členi. Razgledni
stolp je bil leta 1848 zgrajen nad starim obrambnim stolpom. Na gradu je
danes poročna dvorana. Z vrha stolpa je lep pogled na okolico Ljubljane
in bližnje Kamniške Alpe. Grajski grič je tudi priljubljena izletniška
točka, saj nudi hiter umik iz mestnega vrveža. Ogleda vreden je tudi
spomenik kmečkim uporom v bližini gradu. Kot zanimivost: v 16. stoletju
je pod današnjim razglednim stolpom stal Stolp piskačev. Na njem je že
bila ura. Ime je dobil po mestnih godcih, ki so se, oblečeni v zelene
livreje, s svojimi glasbili oglašali vsak dan ob 11. uri.
Ljubljanski grad je ljubljanska srednjeveška
arhitekturna znamenitost, ki stoji na Grajskem griču. Glede na
arheološke raziskave je na območju grajskega kompleksa človekova
prisotnost neprekinjena od leta 1200 pr. n. št., ko so bile postavljene
prve naselbine in kasneje utrdbe. Grad je prvič pisno omenjen v času med
letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu
kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Leta 1144 se grad omenja
kot sedež koroških vojvod Spanheimov. Na griču nad glavnim mestom
Slovenije že stoletja prevladuje poslopje ljubljanskega gradu. V 11.
stoletju je bila na njemu utrdba. V zgodovinskih listinah se grad omenja
že leta 1144 (Laybach) in leta 1146 kot Luwigana.
Današno trdnjavsko podobo je grad dobil s
prenovitvijo po katastrofalnem potresu leta 1511, ko je bil tudi deležen
povečave (sklenjeno obzidje z ogelnimi stolpi in dvema vhodnima
stolpoma, preko katerih so vodila dvižna vrata ter grajska kapela). V
16. in 17. stoletju so postopno nastali ostali objekti, ki mejijo na
grajsko dvorišče in tvorijo sedanjo celoto grajskega poslopja. Zaradi
upadanja upravnega pomena (na njem niso bivali vladarji oz. deželni
upravniki z mnogimi pooblastili), pa tudi zaradi izgube strateškega
pomena gradu z obzidjem, je vzdrževanje gradu postalo finančno breme,
zato je počasi začel propadati.
Razen lupine gotske kapele sv. Jurija,
posvečene leta 1489, so bile vse ostale glavne stavbe sedanjega gradu
zgrajene ali predelane v 16. in 17. stoletju. Do leta 1814 je bila v
gradu vojaška postojanka in nato deželni zapor. Leta 1848 so zgradili
Razgledni stolp, v katerem je stanoval čuvaj, ki je s topovskimi streli
opozarjal na požare ali na pomembnejše obiske in dogodke v mestu. Prej
so to delo opravljali mestni sluge v Stolpu piskačev.
V začetku 19. stoletja so oblasti v gradu
uredile kaznilnico in delno vojaško utrdbo in s tem zmanjšale
priljubljenost zgradbe med prebivalci mesta. Mestna občina Ljubljana je
leta 1905 odkupila grad in na njem naselila prebivalce, ki so ostali
prebivalci gradu do srede šestdesetih let 20. stoletja, ko so se pričele
priprave na obnovo. Ob koncu 60. let 20. stoletja se je začelo več kot
35-letno obdobje obnavljanja gradu. V 90. letih 20. stoletja je grad
zaživel predvsem v sklopu poročnih svečanosti, ki so jih mestne oblasti
začele prirejati v prvi obnovljeni grajski stavbi (poleg stolpa in
kasneje kapele), v 3. tisočletju pa je Ljubljanski grad postal
prizorišče mnogih kulturnih prireditev in razstav. Na grajskem griču, v
neposredni bližini gradu, je tudi spomenik puntarjem, upornim tlačanom.
Upravljanje Ljubljanskega gradu je 1. 4. 2011 prevzel novoustanovljeni
Javni zavod Ljubljanski grad.
Ljubljanska vzpenjača
Ljubljanska vzpenjača je tirnično vozilo,
namenjeno prevažanju obiskovalcev na Ljubljanski grad. Prve zamisli
o »grajskem dvigalu« je leta 1897 s tedanjimi avstroogrskimi oblastmi
delil zamisli že ljubljanski župan dr. Ivan Hribar, Mestna občina
Ljubljana pa se je pod vodstvom županje Vike Potočnik za gradnjo
odločila leta 2000. Projekt je bil dokončan konec leta 2006. Vsako leto
prepelje več kot 200.000 obiskovalcev, v decembru 2010 pa se je z njo
peljal milijonti potnik. Višinska razlika, ki jo vzpenjača opravi, je
70 metrov. Kabina sprejme do 33 potnikov, vožnja traja eno minuto. Prvi
obiskovalci so se lahko na grad popeljali 28. decembra 2006, do 10.
januarja 2007 zastonj (kar je privedlo do velikega zanimanja in gneče,
da bi jo preizkusili), sicer pa trenutna cena enosmerne vozovnice za
odraslo osebo znaša 2,20 evra. Upravljanje tirne vzpenjače na
Ljubljanski grad je 01. 04. 2011 prevzel novoustanovljeni Javni zavod
Ljubljanski grad.
|
|
.jpg)
