ZNAMENITOSTI LJUBLJANE

Trg francoske revolucije Trg je nastal leta 1793 in je po vitezih nemškega reda Križnikov, ki so tam bivali od 13. stoletja, sprva nosil ime Križniški trg. Leta 1929 sta na sredini trga arhitekt Jože Plečnik in kipar Lojze Dolinar postavila spomenik Napoleonovim Ilirskim provincam. V kamnit steber sta vdelana bronasta reliefa z obličjem Napoleona ter ženskim obrazom Ilirije. Na stebru je še plošča z verzi pesnikov Valentina Vodnika in Otona Župančiča, njegov vrh pa krasi stari grb Slovenije. Na nasprotni strani trga stoji spomenik pesniku Simonu Gregorčiču, postavljen leta 1937. Bronast portret je delo kiparja Zdenka Kalina. Ob trgu se raztezajo Križanke, kompleks nekdanjega Križniškega samostana, ki ga je med leti 1952 in 1956 preoblikoval Plečnik. Vanj je vključena znamenita baročna cerkev Marije Pomočnice iz leta 1714 in Srednja šola za oblikovanje ter manjši gostinski lokal. Križanke so v upravi Festivala Ljubljana in so namenjene različnim prireditvam. Najpomembnejše prizorišče je poletno gledališče na prostem s 1400 sedeži. Na spodnjem delu trga stoji Turjaška oziroma palača deželnih knezov Auerspergov. V njej je sedež Mestnega muzeja. Zgrajena naj bi bila leta 1642, sestavili so jo iz več starejših meščanskih hiš. Kasneje so jo večkrat obnavljali. Njeno pročelje krasijo pilastri ter klasicističen vhodni portal, stavba ima tudi baročno arkadno dvorišče. Leta 2004 je bila popolnoma prenovljena in po načrtih Špele Videčnik in Roka Omana preurejena v sodobno muzejsko razstavišče. Trg republike Trg republike, ki s stavbo parlamenta predstavlja politično središče Slovenije, je obenem središče sodobne Ljubljane. Leta 1960 ga je na prostoru, ki so ga pred tem zasedali obsežni vrtovi Uršulinskega samostana, zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar. V središču trga, ki ga obdajajo starejši parlament, stolpnici TR3 ter Ljubljanska banka s Cankarjevim domom v ozadju ter poslopje veleblagovnice Maximarket, je obsežna ploščad, namenjena množičnim zborovanjem, na kateri je bila med ostalim 25. junija leta 1991 razglašena osamosvojitev Slovenije. Ob robu trga je več spomenikov, največji je spomenik Revolucije, delo kiparja Draga Tršarja, odkrit 1975.  Predmete, izkopane na področju Trga republike, hranijo v Mestnem muzeju Ljubljana.      Emone in ostanke štirih velikih antičnih stavb. Originalni zid je deloma še ohranjen v vzhodnem delu podhoda pod Maximarketom. Tam, kjer danes stojijo Cankarjev dom ter stolpnici TR3 in Ljubljanske banke, so v času Emone stale štiri velike stavbe. Najzanimivejše ostanke so arheologi našli v t. i. insuli oziroma večnadstropnem stanovanjskem bloku št. 30, ki je bil zgrajen v 1. stoletju n. št. Med pomembnejše sodi zaklad iz sredine 1. stoletja, iz časa kmalu po vladavini Nerona. V glinastem lončku je bilo 31 srebrnikov, 16 bronastih novcev in en zlatnik mladega Nerona. Druga pomembna najdba je Jupiterjev oltar, ki so ga našli med ruševinami insule št. 30. V prvi polovici 3. stoletja ga je postavil Fruktuosus, suženj iz vladarjeve hiše, ki je skrbel za finančne posle v zvezi z vladarskim premoženjem na emonskem področju. Na mestu, kjer je bil najden oltarček, stoji stolpnica Ljubljanske banke. Trnovska cerkev, Trnovski most in Trnovski pristan Prvotno trnovsko cerkev je leta 1753  zgradil arhitekt Candido Zulliani. Iz nje se je ohranilo le nekaj slik, med njimi sliki sv. Janeza Krstnika in sv. Antona, ki ju je naslikal Valentin Metzinger. Današnjo cerkev so postavili v letih od 1854 do 1857. Svojo sedanjo, neoromansko podobo je dobila po potresu leta 1895, ko so jo prezidali po načrtih arhitekta Raimunda Jeblingerja. Freske v prezbiteriju so delo Mateja Sternena, oltarne slike je naslikal Pavel Künl. Nekaj notranje opreme, med katero velja posebej omeniti večno luč iz leta 1936, je načrtoval Jože Plečnik. Z zgodovino cerkve je povezana tudi ena najbolj znanih romantičnih zgodb Ljubljane. Pred cerkvijo je slovenski pesnik France Prešeren, eden velikanov romantične umetnosti 19. stoletja in avtor slovenske himne, prvič srečal svojo muzo Julijo Primic in se vanjo v hipu zaljubil. Prešeren je bil dolga leta brezupno zaljubljen v Julijo, ki pa je ves ta čas pod okriljem svojih strogih staršev živela v svojem zaprtem meščanskem družinskem krogu in mu ljubezni ni vračala. Juliji je posvečena vrsta njegovih pesmi v obliki soneta.         Trnovski most, zgrajen med 1929 in 1932, je osrednja točka Plečnikove preureditve obrežij Gradaščice. Zasnova Trnovskega mostu se v marsičem veže na Trnovsko cerkev, ob kateri stoji. Most je podaljšek trga pred cerkvijo, piramide, ki ga krasijo, so enake oblike kot zvonika cerkve. Most krasi masivna ograja. Na sredini mostu stoji kamnit kip sv. Janeza Krstnika, zaščitnika Trnovske cerkve, ki ga je izdelal kipar Nikolaj Pirnat. Most krasijo še stebriči. Najbolj presenetljiv element je zasajen drevored brez na samem mostu. Most je z obeh strani obložen z grobo obdelanimi kamnitimi kladami. Na krakovski strani je v njegovo pročelje vdelana kamnita plošča z napisom Krakovo, na trnovski strani Trnovo. Trnovski pristan, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik, je s svojimi velikimi kamnitimi stopnicami, ki se spuščajo proti reki, svojevrstna arhitekturna stvaritev in eno najlepših sprehajališč v Ljubljani. V zadnjih letih velja tudi za popularno družabno zbirališče. Predvsem med mlajšo generacijo se je prijel izraz, da gredo ob lepih, predvsem poletnih dnevih, posedet na "ljubljansko plažo". Na območju med izlivom Gradaščice v Ljubljanico in Prulskim mostom so nekoč z ladij iztovarjali podpeški kamen, namenjen za gradnjo v mestu. Ko je arhitekt Jože Plečnik kasneje urejal obrežja Ljubljanice, je to območje preoblikoval v obrečno sprehajalno pot, ki jo poleg že omenjenih kamnitih stopnic zaznamujejo tudi vrbe žalujke. Pri obnovi Trnovskega pristana med leti 2007 in 2009 so bile dotrajane stare vrbe zamenjane z mladimi drevesi, prvotni elementi arhitektove zamisli pa so bili dopolnjeni z nekaterimi sodobnimi rešitvami. Tako so namestili izvirno zasnovane lesene klopi in uredili osvetlitev, zaradi česar Trnovski pristan znova slovi po svojem živahnem utripu. Tromostovje Tromostovje (1929-32) povezuje Prešernov trg s Staro Ljubljano. Na mestu današnjega Tromostovja je stal leseni Špitalski most. Leta 1842 je leseni most nadomestil most iz rezanega kamna. Uradno se je takrat imenoval Frančev most. Proti toku Ljubljanice nosi most latinski napis: "Nadvojvodu Francu Karlu 1842. Mesto." Pred drugo svetovno vojno sta bila po Plečnikovem načrtu postavljena še mostova za pešce. Od takrat se mostovi imenujejo Tromostovje.  Ime Tromostovje ( v angleščini Triple Bridge, v nemščini Drei Brücken) nikomur ne predstavlja dvoma kaj opisuje. Trije mostovi čez Ljubljanico, ki povezujejo Prešernov trg s Stritarjevo ulico, ki vodi proti Mestnemu trgu. Meni osebno je to najlepša zgodovinska os Ljubljane. Pa ni bilo vedno tako. Nekoč je levi in desni breg Ljubljanice na tej lokaciji povezoval le en, Špitalski most. Tržni prostor je bil veliko bolj zaprt in stisnjen ob obrežje Ljubljanice, kot je danes. Most je bil lesen in je vodil v obzidano mesto. Kako si to danes težko predstavljamo, ko na primer stojimo sredi Tromostovja! Iz lesenega Špitalskega mostu je nastal kamniti Karlov most in z velikim ljubljanskim potresom 1895 tudi želja po večjem mostu, morda kar treh. Osrednji kamniti most Tromostovja iz leta 1842 stoji na mestu nekdanjega lesenega, strateško pomembnega srednjeveškega mostu, ki je povezoval dežele severozahodne Evrope z Balkanom oziroma z jugovzhodno Evropo. Med leti 1929 in 1932 je Plečnik osrednjemu mostu dodal še dva mostova, namenjena pešcem in tako ustvaril edinstveno arhitekturno posebnost Ljubljane. Z osrednjega mostu je Plečnik odstranil kovinsko ograjo in vse tri mostove opremil z masivno kamnito balustradno ograjo, na katero je razmestil svetilke. Z vsakega od stranskih mostov vodita po dve stopnišči na terasi ob reki. Tam je Plečnik dal zasaditi topole, katerih krošnje so svojevrsten dodatek podobi mostu. Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani, ki je bila ustanovljena leta 1919 na podlagi dolgo uveljavljene pedagoške tradicije, ima sedež v stavbi iz 19 stoletja (stavba nekdanjega deželnega dvorca), ki se nahaja v samem mestnem središču. Univerza je prepoznavna je po kakovosti družboslovnih in naravoslovnih, kot tudi po programih tehničnih študijev. Pri tem s svojim delom in projekti na področju umetnosti, družboslovja in tehnologije ohranja korak s trendi in razvojem visokošolske izobrazbe tako doma kot v tujini, kar jo uvršča med 500 najboljših Univerz v svetu. V stavbi Univerze, ki stoji na mestu nekdanje stavbe deželnega dvorca, so do leta 1791 uradovali in stanovali namestniki deželnega vladarja. V deželnem dvorcu je leta 1821 potekal znameniti kongres evropskih vladarjev (avstrijski cesar, ruski car in neapeljski kralj), ki velja za politični zaključek napoleonskih vojn. Deželni dvorec je bil podrt po potresu leta 1895. Sedanja stavba je bila sezidana leta 1902. V njej je od leta 1919 sedež Univerze.  Načrt zanjo je leta 1896 izdelal arhitekt Jan Hrasky, kasneje ga je predelal Josef Hudetz. Stavba ima štiri raznolike fasade, dve glavni in dve stranski, oblikovane v slogu nemške renesanse z neogotskimi dodatki. Vanje so vdelani medaljoni z grbi štirinajstih mest tedanje dežele Kranjske, na glavnem pročelju je deželni grb. Fasado nad glavnim vhodom zaznamujeta svečani balkon in kupola. Svečani balkon je znan po tem, da so na njem ob pomembnih zgodovinskih dogodkih nastopile številne pomembne politične osebnosti. Stavbo zaznamujejo še prostorno notranje dvorišče, manjši vhodni park, v katerem stoji vodnjak s kipom Evrope, ki ga je izdelal France Kralj, številni portreti pomembnih univerzitetnih učiteljev, ter stolp z uro nad Vegovo ulico. Uršulinska cerkev Ob Slovenski cesti, nasproti Kongresnega trga, stoji uršulinski samostan s cerkvijo Sv. Trojice. Samostan z znamenito cerkvijo sta dala postaviti bogati ljubljanski trgovec in finančnik Jakob Schell pl. Schellenburg in njegova žena Ana Katarina. Samostan je bil ob urejanju Trga republike močno prezidan, vrt pa povsem uničen. Cerkev Sv. Trojice je bila pod vodstvom arhitekta Carla Martinuzzija zgrajena med letoma 1718 in 1726. Cerkev s svojim valovitim pročeljem, ki ga poudarjajo mogočnimi polstebri, in značilnim čelom, je bila zasnovana po zgledu slovitega rimskega arhitekta Francesca Borrominija in sodi med najbolj nenavadne spomenike ljubljanskega baroka. Za razliko od drugih baročnih cerkva, njena notranjost ni poslikana, a hrani vrsto pomembnih likovnih del.  Veliki oltar iz raznobarvnega afriškega marmorja, je v letih 1730 do 1740 klesal Francesco Robba. Najlepšega od štirih stranskih oltarjev, znanega po nazivu Ecce homo, je izdelal Henrik M. Löhr. Med likovnimi deli velja omeniti velike slike Marija s svetniki, Sv. Ludvik Toulouški in Sv. Bonaventura, ki jih je naslikal Jacopo Palma mlajši, ter sliki Sv. Uršule in Sv. Avguština, ki sta delo Valentina Metzingerja. Stari zvonik so po potresu leta 1895 porušili in zgradili novega. Stopnišče z balustradami pred vhodom v cerkev je bilo zgrajeno v letih 1930 in 1931 po načrtih Jožeta Plečnika. Robne stavbe samostana in pritličja je 1966 urejal Anton Bitenc s sodelavci. Urbančičeva veleblagovnica Trgovec Felix Urbanc je po potresu na mestu dveh starih hiš, zgradil moderno veleblagovnico. Načrte je leta 1902 izdelal graški arhitekt Fredrich Sigmundt, leta 1903 pa jo je zgradilo stavbno podjetje Faleschini & Schuppler. Nova stavba je tako določila vstop v Trubarjevo ulico. V tlorisu ima obliko nepravilnega peterokotnika, na trg pa je obrnjena z ozko enoosno 5,5 m široko fasado. En trakt je vzporeden z Miklošičevo cesto, en pa s Trubarjevo. Notranje dvorišče je bilo prvotno pokrito s steklom in kovanim železom. V notranjosti je elegantno leseno stopnišče, ograjna galerija in štukaturno okrasje. Stopnišče se začne s širokim, na obeh straneh zaobljenim podestom, se nato vzpne do srednjega podesta, kjer se razcepi v dve krili, ki nato zavijeta proti galeriji. Stopnišče je podprto z dvema vrstama stebrov, na oboku med spodnjo in zgornjo vrsto stoji ženski kip, personifikacija obrti. Stavba je bila kasneje večkrat prezidana, dvorišče je bilo zazidano, ohranjen pa je osrednji trgovski prostor. Zunanjost stavbe je horizontalno razdeljena na dva dela. Spodnji trgovski del je razčlenjen z dvema horizontalnima pasovoma oken in je s preprostim vencem ločen od zgornjega dela stavbe. Zgornji dve nadstropji sta vertikalno povezani s pilastri, ki segajo do strešnega venca. Napušč nosijo železne konzole. Na fasadi se nahaja secesijsko rastlinsko okrasje. Posebno okrasje se nahaja na okenskih podstavkih. Vogal, ki je obrnjen proti trgu sega s portalom čez pritličje in mezanin, nad njim je trodelno okno v drugem in tretjem nadstropju ter strešni zaključek z atiko, na kateri stoji neobaročni kip Merkurja, boga trgovine in zaščitnika trgovcev.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.