| |
 |
Osrednji slovenski zgodovinski muzej hrani številne predmete z območja
Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Med njimi
gotovo izstopa 55.000 let stara neandertalčeva piščal. Narodni muzej
Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno
deluje od leta 1821. Po odloku avstrijskega cesarja Franca I. se je
imenoval Kranjski deželni muzej, in je sprva našel svoje prostore v
ljubljanskem liceju na Vodnikovem trgu. Leta 1831 (10 let po
ustanovitvi) je muzej odprl svojo prvo stalno razstavo, pet let kasneje
pa izdal prvi vodnik po muzejskih zbirkah. Cesar Franc Jožef je leta
1882 dovolil, da se nazivu ustanove doda ime »Rudolfinum« (v čast
prestolonaslednika). Današnja muzejska stavba je prva za muzej namensko
grajena stavba na območju današnje Republike Slovenije in je bila za
javnost odprta leta 1888, leta 1921 pa se je Kranjski deželni muzej
- »Rudolfinum« preimenoval v Narodni muzej. Leta 1933 je muzej odstopil
Narodni galeriji velik del slikarske in kiparske zbirke. Najpomembnejši
razstavni eksponati v stalni zbirki so najstarejša piščal na svetu iz
Divjih bab, vaška situla, deblak ali monoksil, izdolbenec, drevak) iz
časa mostiščarjev, egipčanska mumija in nekaj drugih predmetov, najdenih
na območju Slovenije. Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče
prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in
občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt lapidarij v novem
prizidku na zunanjem dvorišču. Leta 1997 je bila ustanova preimenovana v
Narodni muzej Slovenije.
Prvi lapidarij v Ljubljani je ustanovil že
grof Franc Hohenwart leta 1821. V prostorih licejske stavbe je postavil
prvo epigrafsko zbirko kamnitih spomenikov, zato velja za začetnika in
ustanovitelja prvega lapidarija v Ljubljani. Ob dograditvi nove muzejske
stavbe v času muzejskega ravnatelja Karla Dežmana so v pritličnih in
kletnih prostorih našli svoje mesto tudi rimski kamniti spomeniki, ki so
jih zaradi pomanjkanja prostora neurejeno vzidovali v stene pritličnega
hodnika. Leta 1995 so pričeli urejati lapidarij v pritličju muzeja in
pokriti lapidarij na vrtu muzeja. Prenova je potekala v sklopu
10-letnega projektnega delu številnih muzealcev iz cele Slovenije.
Obiskovalcem lapidarija sedaj lahko pokažejo vrhunsko razstavo »Zbirka
rimskih kamnitih spomenikov iz obdobja 1. do 4. stoletja n. št.«. Zbirka
obsega 200 kamnitih spomenikov z rimskimi latinskimi napisi, ki so
večinoma iz Emone in Iga ter njegove okolice. Ostali spomeniki so iz
Trojan, Zasavja in Dolenjske, saj je bil muzej več desetletij edina
znanstvena in kulturna ustanova Kranjske.
Stalne razstave so:
- Zakladi
Narodnega muzeja Slovenije - Na razstavi je
predstavljen izbor predmetov od kamene dobe do srednjega in
novega veka, ki sodijo med najpomembnejše ali
najdragocenejše iz arheoloških zbirk muzeja. Razstava v dveh
dvoranah obsega 23 razstavnih sklopov vitrin. Na ogled je
450 predmetov in dve zakladni najdbi novcev. Poseben
poudarek na razstavi je namenjen reki Ljubljanici kot
arheološkem najdišču, ki je izjemno glede na količino, vrsto
in ohranjenost najdb (vseh skupaj jih je v zbirki Narodnega
muzeja kar okrog 5500).
- Slovenski jezik -
identiteta in simbol - Razstava predstavlja celoten
potek zgodovine Slovencev od naselitve Slovanov do danes in
kot rdečo nit izpostavlja slovenski jezik, ki je obstal ne
glede na številne državne in politične ureditve, ki so
zaznamovale slovenski prostor, ki je do pomladi narodov leta
1848 obsegal predvsem pokrajine Štajersko, Koroško in
Kranjsko. Duha časa, od začetka “nastajanja” Slovencev do
današnjih dni, prikazujejo štiri projekcije, ob katerih se
vrstijo vitrine z muzejskimi predmeti.
- Rimski lapidarji -
Lapidarij obsega zbirko več kot 200 kamnitih
spomenikov z rimskimi latinskimi napisi, večinoma s področja
nekdanje Emone in Ižanskega kota, pa tudi s Trojan, Zasavja
ter z Dolenjske. Spomeniki so razstavljeni v pritličju
stavbe in v steklenem paviljonu na vrtu muzeja in obsegajo
obdobje rimskega imperija od 1. do 4. stoletja našega
štetja.
- Staroegipčanska mumija
- Narodni muzej Slovenije med ostalim hrani tudi
edino človeško egipčansko mumijo v Sloveniji. Napis na
antropomorfni krsti razkrije, da je bilo pokojniku ime
Isahta in da je bil svečenik Amonovega templja v Karnaku.
Izvira iz grobišč v zahodnih Tebah iz poznega obdobja (25. -
26. dinastija; 7.-6. st. pred našim štetjem).
|
 |
|
|
