TROMOSTOVJE DOMOVEKONOMIJAKULINARIKATEHNIKAKORISTNE INFO

  Plečnikovo tromostovje v Ljubljani  

 

  TURIZEM
ANKARAN
BLED
BOHINJ
CELJE
IZOLA
KOBARID
KOPER
LJUBLJANA
Ljubljanski grad
Okupirana Ljubljana
Park Tivoli
Prešernov trg
Stolnica sv. Nikolaja
Šmarna gora
Tromostovje
Zgodovina
Zmajski most
Znamenitosti
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
PIRAN
PORTOROŽ
POSTOJNA
PTUJ
SEČA
SEČOVLJE
SEČOVELJSKE SOLINE
STRUNJAN
Na mestu, kjer danes stoji znamenito Tromostovje, je pred več kot štirimi stoletji stal le en most, imenovan Špitalski. Čezenj je takrat teklo daleč največ prometa. Pred vsemi petimi mestnimi vrati so stali mestni vratarji in pobirali pristojbnine, ki so jih morali plačati gosti s tovorom. Na Špitalskem mostu so tako, glede na podatke stare registrature ljubljanskega magistrata, v letu 1620 pobrali 850 goldinarjev mostnine, leta 1730 pa že 2748 goldinarjev.

Tromostovje je kompleks treh mostov v Ljubljani, ki prečkajo reko Ljubljanico na ključni točki mesta ob zavoju reke pod grajskim gričem. Že zgodaj so v srednjeveški Ljubljani brodili čez Ljubljanico na mestu, kjer reko danes premoščai Tromostovje. V listini iz leta 1280 je - prvič po antiki - omenjen leseni "Stari most", ki je bil zaradi poti proti Štajerski in Gorenjski najbolj pomemben prehod čez Ljubljanico. Povezoval je Mestni trg z nasproti ležečim levim bregom. Do mostu je vodila ozka Špitalska ulica (danes Stritarjeva ulica), kasneje poimenovana po dobrodelnem zavodu, ki ga je ustanovila ogrska kraljica Elizabeta in je prvič omenjen leta 1326. Del zavoda je bila ena najstarejših ljubljanskih cerkva, cerkev sv. Elizabete, zgrajena leta 1345. V 16. st. sta v njej pridigala tudi Primož Trubar in Jurij Dalmatin. "Stari most" - medtem zaradi "Zgornjega mostu" preimenovan v "Spodnji most" - je leta 1657 uničil požar in je bil nadomeščen z novim, znova lesenim - "Novim mostom". Na njem so ob straneh postavili prodajne barake, sredi mostu pa je ob ograji stalo razpelo, ki naj bi varovalo most pred nesrečo. Leta 1796 je bil križ odstranjen in je zdaj shranjen pri vrhu stopnišča pred vhodom v Frančiškansko cerkev.

Leta 1786 so bila podrta Špitalska vrata, 1833 pa je bil sprejet odlok, da je potrebno podreti tudi Špitalski most in ga nadomestiti z novim. Gradnja se je začela 1841, delali so ga iz rezanega kamna in ga vgradili kar 88000 stotov. Spremembe med gradnjo in drugi nepričakovani stroški za zasilno brv, ograje ob škarpah in ostalo so končno ceno zvišali za 10 odstotkov. Novi most je bil odprt septembra 1842, v navzočnosti nadvojvode Franca Karla in slovesnost so zabeležili tudi s streljanjem iz Ljubljanskega gradu. Uradno ime se je glasilo Frančev most, Špitalsko nabrežje, zdajšnje Cankarjevo, pa so poimenovali Frančevo nabrežje. Kljub uradnemu imenu pa so mostu Ljubljančani raje rekli Špitalski ali Frančiškanski. Tako je leta 1842 je bil na mestu starega lesenega mosta, ki je postal nevaren, zgrajen kamniti Špitalski most (arhitekt Giovanni Picco), ki je bil uradno poimenovan Francov most, po takratnemu nadvojvodu Francu Karlu. To je danes spodnji del (do ograje) srednjega mostu Tromostovja. Pred gradnjo je mesto odkupilo manjšo hišo na dostopu na most, ki jo je bilo treba porušiti zaradi ustrezne umestitve novega mostu. Na ta način je bil razširjen tudi trg pred mostom. Most je bil zgrajen iz kamnitih kvadrov gliniškega apnenca, zavarovan je bil z litoželezno ograjo in je precej polepšal trg. Takrat Marijin (Prešernov) trg še ni bil odprt proti severu z Miklošičevo cesto. Na obeh straneh so ga zapirale stavbe tik ob Ljubljanici in je bil bolj zaključen prostor kot je danes. Zaradi velikega potresa 1895 je bila Ljubljana deležna velike denarne podpore pri obnovi mesta. Tako so načrtovali, da bodo povečali kapaciteto Špitalskega mostu, ki je dobro prestal potres. Prostor so rabili zaradi nove tramvajske proge. Toda širitvena dela so čakala na čas po prvi svetovni vojni, denar pa je izpuhtel. Dela so začeli šele deset let po koncu vojne. Izpeljan je bil natečaj, na katerem so sodelovali številni arhitekti Plečnikove šole.

Stari Frančev most stoji še danes in je v vsem tem času prenesel mnogo obremenitev teže ljubljanskega prometa, dokler je ta tekel čezenj. Ob njem stojita še dva mostova, ki jih je arhitekt Jože Plečnik povezal v trimostovje. Načrt za Tromostovje je bil narejen leta 1929, ko je stari most postal premajhen za promet in so ga hoteli podreti. Plečnik je našel elegantno rešitev, s katero ga je ohranil in mu dal tudi dodatno odliko oziroma pečat s tem, da je mostova za pešče nekoliko zamaknil. S tem je poudaril značilnost Prešernovega trga kot lijaka, v  katerega se stekajo ulice iz različnih smeri in vodijo čez most, na drugo stran reke, v stari del mesta. Mostova so začeli graditi 1930 in ju dokončali leto kasneje. Tromostovje še danes velja za eno najpomembenjših Plečnikovih stvaritev. V letih 1990 in 1991 so vse tri mostove temeljito obnovili, ograjne elemente pa zamenjali z novimi, narejenimi po originalnih predlogah, nekaj starih stebričkov pa je še vedno vidnih v spodnjem delu Tromostovja.

Projekt povečanja Špitalskega mostu so zaupali Plečniku, ki je ugotovil, da je obstoječi most v zelo dobrem stanju in bi ga bilo neracionalno podirati, zato je naredil načrt za dva nova mostova za pešce, nove balustradne ograje in povezave s spodnjo teraso nad reko. Z osrednjega mostu je Plečnik odstranil kovinsko ograjo in vse tri mostove opremil z masivno kamnito balustradno ograjo, na katero je razmestil svetilke. Z vsakega od stranskih mostov vodita po dve stopnišči na terasi ob reki. Tam je Plečnik dal zasaditi topole, katerih krošnje so svojevrsten dodatek podobi mostu. Plečnik je z novimi ograjami preoblikoval stari most in nabrežje okoli mostov. Trimostje so poimenovali Tromostovje (trije mostovi). Leta 1992 so Tromostovje pod nadzorom spomeniške službe temeljito obnovili, septembra 2007 pa je bilo zaprto za ves motorni promet. Pred tem so čez srednji most imeli speljano tramvajsko progo in kasneje mestne avtobusne proge št. 2, 10, 11, 13 in 20. Tromostovje je kraj, kjer se križata dve Plečnikovi urbanistični osi: vodna os in os Ljubljanski grad-Rožnik. Podobno se pri Zoisovi piramidi srečata os, ki vodi proti grajskemu griču in os, ki od Špice do zapornic spremlja urejanje mestnega pritličja.


Tehnične lastnosti
Srednji most je dvoločna konstrukcija s srednjim opornikom iz rezanega kamna. Prečni prerez je bil v osnovi 6,14 m z dvema pločnikoma po 1,88 m, ob izgradnji obeh novih mostov za pešce pa tlakovan in namenjen motornemu prometu in tramvaju. Most I. za pešce je ločna betonska konstrukcija razpetine 23,15 m s prečnim prerezom 3,90 m. Most III. za pešce je prav tako ločna betonska konstrukcija, razpetine 23,80 m in prečnega prereza 3,90 m. Ob njem je bilo zgrajeno tudi stopnišče za dostop na spodnjo teraso nabrežja Ljubljanice. Križišče poti ob okljuku Ljubljanice se je z razvojem mesta spremenilo v enega osrednjih ljubljanskih trgov. Obliko trga, v katerega se stekajo štiri ulice in štiri nabrežja, je zasnoval arhitekt Maks Fabiani, ki je po potresu l. 1895 načrtoval novo povezavo med srednjeveškim mestom in železniško postajo. Krožni ris je zamisel Edvarda Ravnikarja.

Trg se steka v Tromostovje in preko robnih brvi ter mostu med njima v staro mestno jedro. Kamniti most z nosilcem sredi struge so postavili že l. 1842. Most je za tramvaj, pešce in motorni promet postal preozek, zato si je Plečnik l. 1929 zamislil smela loka ožjih, betonskih brvi, ki sta ob mostu tlorisno nekoliko pahljačasto razprti proti trgu. Mostovi so enotno obliko dobili l. 1932, in sicer z novimi ograjami, širokimi balustradami iz gladko poliranega umetnega kamna, in podobnimi svetilkami ter dekorativnimi gobicami na ograji. Celota deluje kot živahen trg, po katerem se pretakajo pešci in vozila. Plečnik je brvema dodal stopnišča na nižjo teraso, kjer sta povezani s toaletami in ribjo tržnico. Arhitekt je želel meščane pritegniti na nižje terase in ob rečno strugo. Tromostovje s svojimi mediteransko svetlimi in živahnimi oblikami je ena od arhitekturnih ikon mesta. Dotrajane ograje mostov, razen v spodnjih etažah, so pod nadzorom konservatorja G. Zupana zamenjali l. 1992. Najbolje ohranjene originalne kose so prenesli v Arhitekturni muzej.


Ograja z 642 stopnišči
Menda je teh stebričkov 642. V resnici jih seveda nikoli nisem štela, lahko pa sami poskusite in opazujete reakcije mimoidočih, ko boste to počeli. Gotovo jih je veliko in vsak stebrič je identičen. Tromostovje je nastajalo tako, da so vsak stebrič posebej vlili v kalup oziroma model. Vanj so nadrobili kamenje in ga zmešali s cementom. Ko se je zmes strdila, so vsak stebriček posebej obrusili. Tega Plečnik ni počel sam, ampak so mu pomagale številne ljubljanske družine. Tisti, ki ste že obiskali Benetke, se boste verjetno strinjali, da Tromostovje deluje kar malo beneško. Ali majhno mesto potrebuje tri mostove hkrati preko reke? Ja! Do leta 1958 je mesto imelo tudi tramvaj, ki je vozil iz različnih predelov Ljubljane v njeno središče. Takrat je na žalost tudi zadnjič zapeljal preko osrednjega mosta.


Ljubljanica iz Tromostovja   Tromostovje   Tromostovje   Tromostovje   Tromostovje   Tromostovje
 

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.