Arheološki park Emona
Na Jakopičevem vrtu, znanem po tem, da je ob njem v svojem ateljeju ustvarjal slovenski impresionistični slikar Rihard Jakopič, so na ogled ostanki hiše 15 a, ki je tam stala v antičnem času in je bila del večjega sklopa vrstnih hiš. Vrstne hiše so bile zgrajene v 1. stoletju n. št. Razdeljene so bile na stanovanja, ki so bila povezana z velikim osrednjim dvoriščem. Hiša 15 a je obsegala približno 500m2. Ohranjena sta razpored prostorov iz 1. stoletja, del ceste, ter kloaka oziroma kanalizacijski jašek, ki še služi prvotnemu namenu. Stavba je bila trikrat nadgrajena, nazadnje v 4. in 5. stoletju. Na ogled so ostaline iz vseh treh ugotovljenih nadgradenj. Vhod v Hišo 15 a je bil na njeni severni strani in je vodil v hodnik. S hodnika sta dva vhoda vodila v velik prostor za kurjenje centralne kurjave z ostanki kuhinje in sanitarij na izplakovanje ter v zimski prostor z ohranjenim sistemom ogrevanja, povezan z manjšim prostorom, prav tako ogrevanim in tlakovanim. Sistem centralne kurjave je temeljil na ogrevanju votlih prostorov pod podom. Iz ogrevalnih prostorov so bile pod ometane stene napeljane glinaste cevi. Osrednji prostor stavbe je bila letna soba, tlakovana z dvobarvnim mozaikom, značilnim za 4 in 5. stoletje. Ostaline hiš pričajo o visoko razviti stanovanjski kulturi.


Arheološki park zgodnjekrščansko središče
Zgodnjekrščanski center obsega eno od mestnih zazidalnih območij, ki so jih omejevale štiri mestne ceste in običajno merijo med 3000 in 3600 m2. Stoji v bližini foruma, natančneje ob zahodnem obzidju, ki je deloma ohranjeno na Erjavčevi cesti ob Cankarjevem domu. Stavba, ki so jo arheologi poimenovali insula 32, je bila, kot večina emonskih hiš, sprva v zasebni lasti, kasneje so jo preoblikovali v upravni kompleks. Ostanki temeljev in prvih tlakov segajo v čas prve pozidave mesta, v začetek 1. stoletja. Prva obsežnejša obnova stavbe je bila v začetku 4. stoletja. Takrat so jo, kot pričajo obnovljeni tlaki in dodani bazenčki, verjetno spremenili v kopališče. V drugi polovici 4. stoletja je bil ob severni fasadi izdelan večbarvni mozaik z zgodnjekrščansko simboliko. Dokončna preobrazba stavbe v kompleks cerkvene občine, o kateri pričajo tudi pisni viri, je nastopila v začetku 5. stoletja. Takrat so stavbi dodali centralno kurjavo. Ob osrednjem dvorišču so postavili pravokotno krstilnico z bazenčkom, južno od nje še velik portik (pokrit hodnik) z ohranjenim večbarvnim mozaikom, ki sporoča ime graditelja – arhidiakona Antioha. Kompleks je bil neznano kdaj razrušen
.

Bambergova hiša
Palačo na vogalu Miklošičeve in Dalmatinove je dal zgraditi tiskar in knjigarnar Otomar Bamberg. Načrte zanjo je napravil Maks Fabiani. Bambergova hiša, zgrajena v letih 1906 in 1907, je edina hiša na robu Slovenskega trga, ki odstopa od vzora, ki ga je Fabiani pred tem postavil s Krisperjevo hišo. Zunanjost hiše je namenoma zasnoval v modernističnem slogu, ki ne odraža več prvin secesije, ampak se navezuje na lokalno poznobaročno tradicijo patricijskih palač. Na njej izstopajo mogočni navpični pasovi v sivem betonskem ometu. Keramični reliefi bradatih mož pod ostrešjem so delo avstrijskega kiparja in keramika Huga Franza Kirscha in verjetno predstavljajo osebe, povezane s tiskarstvom. Nad vhodom iz pročelja stavbe izstopa pomol, na vrhu katerega je balkon.


Beragovo semnišče
Baragovo semenišče, ki so ga gradili v letih med 1936 in 1941, stoji ob Navju, nekoliko odmaknjeno od današnje Vilharjeve ulice, in je postavljeno na območju nekdanjega ljubljanskega pokopališča pri sv. Krištofu. Štirinadstropna polkrožna stavba (drugi polkrog, ki bi jo sklenil v poln krog, ni bil nikdar dozidan, čeprav ga je Plečnik v načrtu predvidel) je narejena po zgledih rimskega Koloseja in Angelskega gradu. Stavba, v kateri so danes Festivalna dvorana, Slovensko mladinsko gledališče, Pionirski dom ter študentski dom, je bila namenjena nastanitvi semeniščnikov. Zaprta polkrožna stavba skriva zanimivo atrijsko dvorišče. Vsako nadstropje na notranji strani stavbe povezuje po vsej dolžini obodni hodnik, ki vodi k posameznim celicam. Leta 1956 je arhitekt Anton Bitenc osrednji del stavbe preuredil za potrebe Festivalne dvorane. V dvorano vodi monumentalno stopnišče s stebri in okrasnimi skulpturami. Razkošni stebri krasijo preddverje in veliko dvorano.


Botanični vrt Ljubljana
Botanični vrt v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270-mi botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja z znanstveno-raziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju endemičnih in ogroženih (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst našega ozemlja. V velikem tropskem rastlinjaku si lahko ogledate rastlinski svet tropske džungle. V rastlinjaku, ki je bil zgrajen ob 200-letnici Botaničnega vrta, je na ogled več kot 380 rastlinskih vrst iz različnih tropskih predelov sveta.


Breg
Prenovljeno območje Brega ob Ljubljanici je zaživelo kot novo prizorišče tradicionalnih sejmov na prostem v starem mestnem jedru. Vsako nedeljo na njem poteka bolšji sejem starin, ob sobotah v poletni sezoni umetniki in oblikovalci prodajajo svoja dela na umetniški tržnici, v božičnem času pa je na Bregu postavljen osrednji del prazničnega sejma. Na priljubljenem ljubljanskem bolšjem sejmu so naprodaj starine, umetniška dela in še različni drugi predmeti, ki imajo zbiralsko ali pa tudi zgolj nostalgično vrednost. Bolšji sejem lahko obiščete vsako nedeljo med 8.00 in 14.00.          

Na umetniški tržnici se predstavljajo različni umetniki, ki na ulici ustvarjajo in razstavljajo svoja dela. Dogajanje zaokroža spored mladinskih ustvarjalnih likovnih delavnic. V primeru slabega vremena umetniška tržnica odpade. Umetniško tržnico lahko obiščete vsako soboto od maja do konca oktobra med 9.00 in 16.00. Sejem, v bližini katerega se skoraj vsak dan vrstijo praznične prireditve na prostem, odlikuje živahno in razigrano vzdušje. V praznično okrašenih, posebej za ta sejem oblikovanih zelenih hišicah, je na prodaj ponudba izbranih izdelkov, primernih za darila. Praznični sejem poteka od 3. decembra do 2. januarja, vsak dan med 10.00 in 22.00.         

Breg ob Ljubljanici je bil prvič omenjen v začetku 14. stoletja. Vse do leta 1849, ko je Ljubljana dobila železnico, je bilo na Bregu poglavitno pristanišče. Ladje in čolni, večinoma natovorjeni z lesom, opeko in kamnom, so plule z Vrhnike, na Bregu so jih raztovarjali in blago od tam tovorili naprej po kopnem. Med pomembnimi stavbami na Bregu velja omeniti predvsem zgodnjebaročno Codellijevo hišo, v kateri danes deluje gostilna Pri Vitezu, Zoisovo palačo in nekdanjo Blaznikovo tiskarno.

V Codellijevi hiši, katere zunanjost poleg baročne fasade ter balkona krasi znamenit vhodni portal z doprsnim kipcem viteza, ki naj bi ga domnevno izklesal Francesco Robba, je bila gostilna že leta 1574. Portal je bil zgrajen leta 1749, ko je lastnika hiše, Codellija, cesarica Marija Terezija povzdignila v barona. V drugem nadstropju hiše je soba, ki jo je s freskami štirih elementov in štirih letnih časov poslikal Fran Jelovšek. Za oglede ni dostopna. Blaznikova tiskarna je delovala od leta 1829 in z različnimi imeni ter lastniki vse do leta 1975. V njej so v 19. stoletju tiskali Bleiweisov časopis Kmetijske in rokodelske novice. Tiskarna je posebej znamenita, ker so v njej natisnili Prešernove Poezije in Krst pri Savici ter še vrsto drugih klasičnih del slovenske književnosti 19. stoletja.