PREŠERNOV TRG

Prešernov trg je eden izmed križiščnih trgov v Ljubljani. Poimenovan je po slovenskem pesniku Francetu Prešernu. Nahaja se nad levim bregom Ljubljanice ob Tromostovju, nasproti srednjeveškega mestnega jedra. Zaradi svoje lege je Prešernov trg ena najbolj tranzitnih točk v Ljubljani. Nanj se navezujejo naslednje ceste, ulice oz. nabrežja: Cankarjevo, Adamič-Lundrovo, Hribarjevo in Petkovškovo nabrežje, Wolfova, Čopova in Trubarjeva ulica ter Miklošičeva cesta. Pomemben položaj na trgu zavzema Prešernov spomenik, delo Ivana Zajca in arhitekta Maksa Fabianija. Odkrit je bil 10. septembra 1905. Prešernov trg je nastal iz srednjeveškega križišča pri okljuku reke pred mestnimi vrati, kjer je že v 16. stoletju cvetela trgovina. Današanji videz je začel dobivati v 17. stoletju, ko je bila zgrajena avguštinska cerkev s samostanom. Med cekvijo in Špitalskim mostom (današnje Tromostovje) je nastal manjši trg oziroma križišče več cest, ki so prihajale iz raznih predmestij. Iz najstarejših kart Ljubljane (Pieronijev načrt Ljubljane iz leta 1636 in Stierjev iz leta 1658) je razvidno, da se je na prostoru današnjega Prešernovega trga oblikoval velik nezazidan prostor lijakaste oblike. Na Florjančičevem načrtu Ljubljane iz leta 1744 je prostor skoraj nespremenjen in še vedno malo obzidan. Trg je imel predmestni značaj. Ob koncu 18. stoletja so začeli rušiti mestno obzidje, (tudi bližnja Špitalska vrata). Na mestu starega obzidja so že v prvi polovici 19. stoletja uredili nove ulice in trge. Med letoma 1922 in 1923 so preuredili tudi prostor pred nekdanjim Špitalskim mostom, tedaj imenovan Marijin trg (po frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja), ga znivelirali, napravili odtočne kanale in tlakovali. Namesto dotrajanega lesenega, so leta 1842 zgradili nov kamnit most z litoželezno ograjo. Skupaj z mostom so bile porušene tudi trgovske kolibe, ki so stale na njem, in majhna pritlična hiša ob vstopu na stari most. Franciscejski katastrski načrt iz leta 1840 kaže, da je bil trg v tem času v glavnem obzidan z majhnnimi, večinoma trgovskimi hišami, obrnjenimi na predmestne ulice, današnje Wolfovo, Čopovo in Trubarjevo. Pomemben dejavnik pri oblikovanju trga je bil veliki potres leta 1895, ki je porušil oziroma močno poškodoval srednjeveške hiše. Izdelanih je bilo več variant regulacijskih načrtov (avtorja Camilo Sitte - Camillo Sittes Plan für Laibach in Maks Fabiani - Regulacija deželnega stolnega mesta Ljubljane, Dunaj, 1895 in 1899). Uradni predlog regulacijskega načrta je na osnovi Sittejevega in Fabianijevega predloga izdelal Mestni stavbni urad.[3] Načrt ni bil potrjen. Na osnovi izvedene ankete in odločitev lastnikov stavb so bila izvedena dela na prilagoditvi gabaritov in višin stavb, trg je dobil novo vzhodno stranico, ko so podrli Mayerjevo hišo pa se je razširil proti Ljubljanici. Po potresu so bile zgrajene ali obnovljene baročne meščanske palače: Frischevo, Seunigovo, Mayerjevo palačo (danes Centralna lekarna), trgovino Urbanc in Hauptmannovo hišo. V prvem desetletju 20. stoletja so prenovili Hauptmannovo hišo, iz baročnega v secesijski slog. V istem slogu so zgradili Urbančevo hišo, ki je bila prva veleblagovnica v Ljubljani. Leta 1901 je čez trg stekla prva proga električne cestne železnice, leta 1905 je bil postavljen Prešernov spomenik, nakar se trg urbanistično in arhitekturno ni več spreminjal do konca prve svetovne vojne. Po vojni se je s preureditvijo trga intenzivno ukvarjal Jože Plečnik, izdelal celo vrsto projektov, realizirano je bilo le Tromostovje in trafika nasproti Mayerjeve hiše (Wolfova 1), ki je bila zgrajena med vojnama po načrtu Stanka Rohrmana. Leta 1928 se je veletrgovec Emerik Mayer odločil, da bo na sezidal novo moderno veleblagovnico. Mestni gradbeni odbor je za rešitev tega problema Združenju inženirjev in arhitektov naročil razpis za arhitektonsko-urbanistično preureditev trga. Natečaja se je udeležilo 12 arhitektov, med njimi Vladimir in Marijan Mušič, Edvard Ravnikar, Milan Sever, Miro Kos, Boris Kobe, Herman Hus, itd.[4] Večina predlogov je bistveno širila prostor, nihče pa pri preureditvi trga ni videl konservatorske vloge. Različne ideje o ureditvi Prešernovega trga so bile izdelane še v letih 1953 (Urad za regulacijo Ljubljane), 1957 (Edvard Ravnikar), sedanjo podobo pa je dobil po načrtu Edvarda Ravnikarja leta 1987.[5] Projekt je nastal kot posledica preureditve komunalne infrastrukture. Ker se je promet umaknil iz tega območja, je bilo novo oblikovanje trga smiselno. Namesto prejšnje lijakaste oblike, je v geometrijskem središču trga, v osi frančiškanske cerkve, v tlak zarisal krog v premeru 41,5 m. Velikost kroga pa je bila matematično določena glede na dimenzije mostu. Trg je bil na novo tlakovan z granitnimi kockami, njegovo središče in krožnica ter navzven potekajoče žarkaste linije so bile narejene iz belih kamnitih plošč makedonskega sivca. Do danes pa ni bila izvedena predvidena fontana na sredi trga, saj ji je javnost nasprotovala. Arhitektura trga kaže na večstoletno zgodovino mestnega prostora. Ves čas je podobo narekovala prvotna avguštinska, kasneje frančiškanska cerkev s samostanom, zgrajena sredi 17. stoletja. Ob koncu 19. stoletja je bil trg v glavnem oblikovan, zgrajene so bile: Mayerjeva palača (Prešernov trg 5) - vzhodni zaključek trga, Frischova (Prešernov trg 3) in Seunigova hiša (Prešernov trg 2), na drugi strani Ljubljanice pa Filipov dvorec (Stritarjeva 9) in Kresija (Stritarjeva 6). V začetku 20. stoletja sta bili v secesijskem slogu zgrajeni Urbančeva veleblagovnica (Trubarjeva 1) in prenovljena Hauptmannova hiša (Prešernov trg 1 - prej Wolfova 2). Med obema vojnama je bila med Wolfovo in Hribarjevim nabrežjem zgrajena moderna fasada Mayerjeve veleblagovnice (Wolfova 1), Plečnikovo Tromostovje, oblikovano z belimi balustrskimi ograjami in stopniščema, trg pa se je funkcionalno in vizualno razširil čez reko.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.