ZNAMENITOSTI LJUBLJANE

Mali grad Mali grad, ki leži na manjšem skalnem griču nad starim delom Kamnika, je morda najbolj opazna znamenitost mesta. Kot kažejo arheološke najdbe, je bil grič pomemben že pred časom antike, saj je bilo takrat na njem kultno središče. Mali grad je bil prvič omenjen leta 1202, sezidan pa je bil že veliko prej, predvidoma v 11. stoletju. Z Malim gradom je povezana najbolj znana kamniška legenda o lepi Veroniki in njeni tragični usodi. Od gradu je danes ostala le romanska kapela, ki jo obdajajo razvaline. Kapela sodi med najpomembnejše in najstarejše romanske spomenike v Sloveniji in Evropi. V notranjosti kapele so ostanki fresk iz obdobij Gotike in Baroka. Mayerjeva palača Josip Mayer, ustanovitelj znane ljubljanske lekarniške rodbine, je zgradil dve predmestni hiši, ki sta stali na začetku Trubarjeve ceste. V eni izmed njiju je bila že leta 1809 lekarna Pri zlatem jelenu. Po potresu jih je bilo treba porušiti. Stanovanjsko-trgovsko palačo je narisal arhitekt Ferdinand Hauser v letih 1896–97, gradilo je podjetje Gustav Tönnies, načrt in izvedbo fasade pa je podpisal Filip Supančič. Stavba je zgrajena v neorenesančnem stilu. Mayerjeva palača je bila ob koncu 19. stoletja ena največjih in najbogatejše oblikovanih zasebnih palač v Ljubljani. Že pred prvo pa do druge svetovne vojne je bila v njej zelo priljubljena kavarna Valvasor, pozneje Prešeren.           Med Hribarjevim nabrežjem in Wolfovo ulico je prvotno stala dvonadstropna hiša, ki jo je dal zgraditi med letoma 1751 in 1754 trgovec Ludovik pl. Reya. Zamenjalo se je več lastnikov, v njej je ves čas delovala strojarska obrt. Leta 1856 je v delu hiše Peter Lassnik odprl gostilno, nato pa še trgovino. Po njem je kasneje hiša dobila tudi ime. Emerik Mayer je staro hišo podrl in leta 1937/38 na njenem mestu zgradil novo. Mestni gradbeni urad je investitorju postavil pogoje, ki so izhajali iz predlogov leta 1937 razpisanega natečaja za regulacijo Prešernovega trga. To je pomenilo da mora višino prilagoditi glavnemu vencu frančiškanske cerkve, ravno zaključiti proti trgu, postaviti v zazidalno linijo prejšnje hiše, fasado pa prilagoditi arhitektonskemu značaju trga in jo obdelati v kamnu. Načrt je izdelal arhitekt Stanislav Rohrman. Zaradi omenjenih pogojev je zunanjost bolj klasična, notranost pa je oblikoval moderno. Železobetonska skeletna konstrukcija je omogočila enoten prodajni prostor, ki je obsegal celotno pritličje in prvo nadstropje. V prvo nadstropje se pride po centralnem stopnišču na obodno galerijo, preko katere je prodajni prostor tudi osvetljen. V zgornjih nadstropjih štirinadstropne stavbe so bila najprej najemniška stanovanja. Glavna fasada je v pritličju postavljena na stebre. Za njimi je pokrit hodnik, iz katerega vodi glavni vhod v trgovino in povezuje Wolfovo ulico s Hribarjevim nabrežjem. V vsakem nadstropju so štiridelna, s stebri ločena okna, v tretjem nadstropju pa polkrožno zaključena. Streha je ravna z delno izstopajočim konzolnim vencem. Fasada je do prvega nadstropja izdelana v umetnem kamnu travertinu, zgornja nadstropja pa so ometana. Mesarski most Mesarski most je ljubljanski most ljubezni. Nešteti zaljubljenci so na njem s ključavnicami simbolično zaklenili svojo ljubezen in nato ključe odvrgli v reko Ljubljanico, ki teče pod njim. Mesarski most, zgrajen leta 2010, povezuje Plečnikovo tržnico in Petkovškovo nabrežje in stoji na mestu, kjer je pred skoraj 100 leti gradnjo mostu predvidel že arhitekt Jože Plečnik. Njegova zasnova je deloma umetniška, saj most zaznamujejo kipi priznanega sodobnega slovenskega kiparja Jakova Brdarja. Ker je most umeščen v središče nekdanjih mesarskih lop na tržnici, skulpture na svojski način pripovedujejo to zgodbo. Zanimive so tudi manjše skulpture drobnih deformiranih bitij na ograji mostu. Na Petkovškovem nabrežju most označuje velik kip Prometeja, miniature na ograji pa hudomušno namigujejo na dogajanje v tržnih lopah.Nasprotje med srhljivimi Brdarjevimi skulpturami in "ključavnicami ljubezni" je dejansko ena najbolj svojevrstnih med številnimi romantičnimi zgodbami Ljubljane. Mestna hiša (Magistrat, Rotovž) Mestna hiša, imenovana tudi Magistrat ali Rotovž, danes sedež Mestne občine Ljubljana, je bila zgrajena v poznem 15. stoletju. Stavbenik je bil Peter Bezlaj. Sedanjo podobo je dobila med letoma 1717 in 1719, ko jo je dozidal ljubljanski stavbenik Gregor Maček st. po načrtih Carla Martinuzzija. Kasneje so stavbo večkrat prezidavali, najbolj temeljito po načrtih Svetozarja Križaja leta 1963. Pročelje stavbe odraža beneški vpliv. V preddverju sta ohranjena še poznogotska plošča z grbom, ki je ostanek stare stavbe, in kip Herkula z levom iz poznega 17. stoletja, ki je nekoč stal na Herkulovem vodnjaku sredi Starega trga. V arkadah dvorišča je nameščen tudi Narcisov vodnjak, delo Francesca Robbe, ki je sprva stal na gradu Bokalce. Ob stopnišču je spomenik županu Ivanu Hribarju (1851 - 1941). V Mestni hiši so na ogled naslednji razstavni prostori: Stekleni atrij, Zgodovinski atrij, Osrednji in Desni atrij. Osnovni namen razstavišč so predstavitve projektov Mestne občine Ljubljana. V njih pa so na ogled tudi umetniške razstave organizirane v okviru mednarodnih in medmestnih sodelovanj ter individualne in skupinske razstave že uveljavljenih ali ljubiteljskih ustvarjalcev. Mestna hranilnica Mestna hranilnica ljubljanska je bila ustanovljena leta 1882. Bila je prva slovenska bančna ustanova in obenem prva konkurenca nemški Kranjski hranilnici, ki je bila dotlej najpomembnejša v mestu. Načrte za poslopje, zgrajeno v letih 1903 in 1904, je izdelal Josip Vancaš (1869-1933), sarajevski arhitekt, ki je znan po številnih pomembnih zgradbah v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Tu je poleg Mestne hranilnice zgradil še Ljudsko posojilnico in hotel Union na Miklošičevi ulici, ki sodita med najpomembnejše secesijske stavbe v mestu. Na secesijskem pročelju stavbe najbolj izstopa nadstrešek iz stekla in kovanega železa v obliki razprtih cvetnih listov, ki je skromnejša različica vhodnega nadstreška Urbančeve hiše. Nad vhodom je ohranjen edini avtentični secesijski izvesek v Ljubljani. Fasado krasita kipa, alegoriji trgovine in proizvodnje. Bančna dvorana v prvem nadstropju je ena redkih secesijskih notranjosti v Ljubljani. V njej so ohranjeni štukaturni okras z enakimi motivi kot na pročelju, avtentični lestenci in kosi prvotnega pohištva. Jedkana stekla in preostala notranja oprema so bili izdelani kasneje. Mestni muzej Ljubljana Mestni muzej Ljubljana domuje v Turjaški palači, arhitekturnem spomeniku, ki hrani večtisočletno kulturno dediščino ljubljanskega prostora - od 4500 stare prazgodovinske koliščarske naselbine do današnje privlačne prestolnice Slovenije, od antičnega mesta Emona do sedanjega gospodarskega, političnega, upravnega in ustvarjalnega središča. Mestni muzej Ljubljana skrbi za ohranjanje, preučevanje in popularizacijo ljubljanske zgodovine in kulturne dediščine. Zbirka muzeja obsega več kot 200.000 enot iz več tisočletne dediščine, kamor sodi tudi najdba 5200 let starega najstarejšega lesenega kolesa z leseno osjo na svetu ter okoli 40.000 leta stara lesena puščica.  Pod sodobno prenovljeno renesančno palačo se nahaja rimska cesta iz 1. stoletja, na ogled pa vabijo stalna razstava Obrazi Ljubljane, občasne razstave ter številni dogodki, delavnice, koncerti, predavanja in vodstva namenjena družinam in odraslim.             Ogled stalne in občasnih razstav v Turjaški palači lahko obiskovalci sklenejo s postankom v muzejski kavarni in z nakupom spominka v muzejski trgovini. V toplejši polovici leta pa so obiskovalci vabljeni tudi na arheološko krožno pot v središču Ljubljane, poimenovano Arheološki park Emona. Razstava Obrazi Ljubljane je odsev Ljubljane kot življenjskega prostora, gospodarskega, političnega, upravnega in ustvarjalnega središča. Pripoved o življenju Ljubljane in njenih prebivalcev teče skozi zaokrožene tematske sklope iz različnih časovnih obdobij. Izbrane podobe mesta se vrstijo v različnih tematskih sklopih. Obisk razstave z otroki je prijetnejši s posebnimi otroškimi vodniki. Prilagojeno za osebe s posebnimi potrebami.         Krožna arheološka pot po rimski Ljubljani v celoto povezuje deset antičnih spomenikov nekdanjega rimskega mesta Emona. Krožna pot vključuje ogled arheoloških parkov Emonska hiša in Zgodnjekrščansko središče ter Rimskega zidu z nekaterimi najlepše ohranjenimi ostanki rimskih hiš, krstilnih bazenčkov ter obrambnih zidov. Spomeniki na poti po rimski Ljubljani so opremljeni z razlagalnimi tablami in QR kodami za dostop do dodatnih zvočnih in slikovnih vsebin z vašim pametnim telefonom. Turjaška oziroma palača deželnih knezov Auerspergov naj bi bila zgrajena leta 1642, sestavili so jo iz več starejših meščanskih hiš. Kasneje so jo večkrat obnavljali. Njeno pročelje krasijo pilastri ter klasicističen vhodni portal, stavba ima tudi baročno arkadno dvorišče. Leta 2004 je bila popolnoma prenovljena in preurejena v sodobno muzejsko razstavišče. Mestni trg Mestni trg je bil od 12. stoletja naprej eno od središč srednjeveškega mesta. Ko so bile številne srednjeveške stavbe porušene v potresu leta 1511, so jih nadomestile renesančne in kasneje baročne, ki še danes zaznamujejo podobo trga. Najbolj znana med njimi je stavba Mestne hiše. Pred njo stoji znameniti Robbov vodnjak. Med letoma 1743 in 1751 ga je izdelal Francesco Robba. V sklop Magistrata sodita še sosednji stavbi, ki so ju za svoje potrebe kupile mestne oblasti v 17. in 18. stoletju. Hiša Mestni trg 2 je nekoč pripadala ugledni družini Dolničar. Njeno pročelje je bilo preurejeno okrog leta 1780. Mestni trg zaznamuje še vrsta zanimivih hiš, med njimi Hamanova hiša, v kateri je danes Mestna galerija, Lichtenbergova hiša s pročeljem iz leta 1540, okrašenim z reliefi kiparja Osbalta Kittla ter s stopniščem iz srede 18. stoletja, Skobernetova hiša s fasado iz istega časa, Rakovčeva in Obrezova hiša, deli arhitekta Matije Perskyja, ter najvišja Souvanova hiša z empirsko fasado. Reliefi na njej ponazarjajo umetnost, trgovino in poljedelstvo. V 17. stoletju jo je zasnoval Francesco Coconi. Miklošičev park Slovenski trg je po potresu leta 1895 dala urediti mestna občina, projekt je finančno podprla  vlada na Dunaju. Načrte za ureditev trga je leta 1900 napravil Maks Fabiani. Zamislil si je enotno arhitekturno zasnovo trga z enako visokimi stavbami, na vogalih poudarjenimi s stolpički, kar je ustrezalo želji takratnega župana Ivana Hribarja, da Ljubljano po potresu prenovi po vzoru Prage. V središču trga so uredili park. Prvotna ureditev parka je bila izvedena po načrtih Vaclava Hejnica, češkega vrtnarja, ki je prišel v Ljubljano z Dunaja, da bi okrasil mesto za obisk cesarja, nato pa je ostal in bil imenovan za mestnega vrtnarja. Večina stavb na trgu je bila zgrajenih med letoma 1900 in 1907. Moderna galerija Moderna galerija je ljubljanska osrednja galerija slovenskih likovnih del 20.stoletja. Stavbo je zasnoval arhitekt Edvard Ravnikar, dograjena pa je bila leta 1948. Denar za objekt je darovala družina Hribar, pobudnik mecenstva je bil Izidor Cankar. Moderna galerija je istočasno tudi muzej moderne in sodobne umetnosti (del zbirke je v novem MSUM, Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani), ki jo raziskujejo in v galeriji predstavljajo ob stalni zbirki nove umetniške prakse v povezavi s kontekstom. Pri svojem delu kuratorji izhajajo iz specifičnih kulturnih, zgodovinskih in geopolitičnih okoliščin. Povezujejo nastajanje umetnosti med nacionalnim in mednarodnim ter med lokalnim in globalnim okoljem. Redno pripravlja tudi monografske razstave pomembnih slovenskih ustvarjalcev od impresionistov do sodobnih umetnikov (Lojze Spacal, L. Dolinar, Janez Bernik, Zoran Mušič, Metka Krašovec, Lujo Vodopivec). Sedanji čas zahteva, da deluje tudi kot most med kulturnimi območji Evrope in Ne-Evrope. Več desetletij je bila matična hiša Mednarodnega grafičnega bienala. Zbrala je več zbirk, kot so: Nacionalna zbirka slovenske umetnosti 20. stoletja in  Mednarodna zbirka Arteast 2000+,-7 Grehov (komunizma). Delo z zbirkami omogočajo; knjižnica, informacijski center, arhiv, fotoarhiv moderne in sodobne umetnosti. Deluje na dveh lokacijah: Moderna galerija, Cankarjeva 15 in MSUM, Maistrova 3 (Metelkova 22) v Ljubljani. V njenem sestavu je bila veliko let tudi Mala galerija na Slovenski cesti v Ljubljani.         Moderna galerija je prvo pomembnejše zgrajeno delo arhitekta Edvarda Ravnikarja. Načrtovana je bila v obdobju, ko je sodeloval pri načrtovanju Plečnikove NUK, še pred odhodom v Pariz k Le Corbusierju. To zgodnje Ravnikarjevo delo delno še sledi klasicističnim principom Jožeta Plečnika: stavba je osno simetrična in ima zvišan osrednji volumen, v katerega je umeščena do prenove poudarjena glavna razstavna dvorana. Ostale dvorane različnih velikosti so razmeščene v obeh stranskih krilih ter zenitalno osvetljene. Glavni vhod, ki je v visokem pritličju, poudarja široko vhodno stopnišče, prekrito z monumentalnim baldahinom. Pročelje je, podobno kot pri NUK obloženo z različno obdelanimi, vendar belimi kamnitimi ploščami. Okna, ki so vtopljena v ravnino fasade, so uokvirjena z umetnim kamnom. Kamniti stebri, ki okenske odprtine delijo po sredini še poudarjajo videz monumentalnosti. Bazen, vodno zrcalo pred vhodom je bil preurejen; na zelenici stojijo posamezni kipi iz galerijske zbirke. Mostec Mostec, ki leži na severozahodnem pobočju Rožnika ob Večni poti in v neposredni bližini Živalskega vrta, je ena najbolj priljubljenih rekreacijskih točk v Ljubljani. Obiskovalcem ponuja sprehajalne poti po prijetnem gozdnatem terenu, sodobno opremljeno trim stezo, več pohodnih poti, ki vodijo na Rožnik ter bližnji Šišenski hrib, in možnost oddiha v gostišču ob smučarskih skakalnicah Smučarskega kluba Ilirija. Iz Mosteca ni daleč do Cankarjevega vrha na Rožniku, nekatere pohodne poti pa prek pobočij Rožnika vodijo tudi do parka Tivoli in središča mesta. Poti večinoma niso označene, zato svetujemo hojo po tistih, ki so bolj uhojene. Gostišče Rekreacijskega društva Mostec obiskovalcem ponuja pijačo in prigrizke, ob njem so nameščene telovadne naprave in igrišče za otroke, na voljo pa so še balinišče, igranje badmintona in namiznega tenisa. Iz Mosteca na nasprotni strani Večne poti pridete do Koseškega bajerja in od tam na Pot spominov in tovarištva, ki obkroža celotno mesto. Del Poti spominov in tovarištva, ki vodi od Koseškega bajerja do Viča, velja za enega od najlepših. Ob njem so postavljene tudi telovadne naprave na prostem. Muzej Bogenšperk Grad Bogenšperk velja za enega lepših slovenskih gradov in enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem. Sezidan je bil v prvi polovici 16. stoletja, leta 1672 pa ga je kupil znameniti slovenski polihistor in znanstvenik Janez Vajkard Valvasor (1641-1693), ki je v njem napisal svoje najbolj znano delo Slava vojvodine Kranjske (1689). V grajskem muzeju so poleg Valvasorjeve delovne sobe, tiskarne in osrednje slovenske geodetske zbirke na ogled še zbirke, posvečene vraževerju, slovenskim nošam, lovu in kamninam. Muzej sodobne umetnosti V Muzeju sodobne umetnosti (MSUM) so na ogled izbrana dela iz zbirke sodobne umetnosti, ki združuje dela iz mednarodne zbirke Arteast 2000+ ter nacionalne zbirke MG+MSUM. Mednarodna zbirka Arteast 2000+ temelji na dialogu med deli ključnih zahodnih in vzhodnoevropskih avantgardnih umetnikov. Muzej med drugim predstavi tudi vrsto pomembnih, a dolgo neznanih ali prezrtih umetnikov iz Vzhodne Evrope. Koncept muzeja je dinamičen in temelji na stalnem prepletanju postavitev iz osnovne zbirke Arteast 2000+ z občasnimi razstavami, interaktivnimi umetniškimi projekti in instalacijami. Muzej se ponaša tudi z obsežno knjižnico, ki ponuja 66.000 knjig, razstavnih katalogov, strokovnih revij in časopisov na temo sodobne umetnosti.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.