|




















 |
Temne
vrste mesa potrebujejo zorenje, da postane meso mehkejše in laže
prebavljivo. Pozor: meso moramo soliti tik pred pečenjem, če to storimo
dan prej, iz njega izteče mesni sok. To se zgodi tudi, če narezano meso
preveč tolčemo. Mesa ne pečemo pri visokih temperaturah, razen pri
angleškem pečenju. Polivanje in zalivanje pri pečenju na žaru ni
priporočljivo.
Izbira in predhodna priprava mesa
Meso v izhodišču razdelimo v dve skupini - na
meso, ki ga ni treba zoriti, in meso, ki ga moramo zoriti, da bo
senzorična kakovost pečenega mesa odlična.V prvo skupino sodijo svetle
vrste mesa, kot so ribe in perutnina. Slednjo takoj po zakolu le toliko
pustimo ležati, da se mišičnina umiri, in jo lahko takoj pečemo. Mlada
svinjina in svinjina, ki jo lahko kupimo na trgu, pa je uporabna že po
dveh dneh po zakolu, vendar jo še do pet dni zorimo v hladilniku pri
petih stopinjah Celzija, da se mišična vlakna omehčajo.
V drugo skupino sodijo goveje in konjsko meso
ter divjačina. V tej skupini so primerni kosi za peko na žaru hrbet,
file, deloma tudi stegno. Zorenje je tukaj izredno pomembno. Med
zorenjem se v ustreznih razmerah sproži kemični proces, v katerem encimi
mehčajo mišična vlakna, da postane meso mehko in laže prebavljivo. Zelo
kakovostno zorenje poteka v vakuumskem pakiranju, meso je tako tudi dalj
časa obstojno. Te vrste mesa praviloma pečemo na angleški način, torej
do rožnatega v sredini kosa, središčna temperatura pečenega kosa mesa je
60 stopinj Celzija. Treba pa je poudariti, da bo na tej stopnji pečenja
iz kosa, ki ni dovolj zorjen,iztekalo precej rdečega mesnega soka,
zorjeno meso pa bo lepo rožnato pečeno in se bo mesni sok vsrkal v
mišičnino. Tako bo angleško pečen kos mesa sočen in okusen. Kot
zanimivost naj povem, da mnogi angleško pečenemu mesu nepravilno
pravijo, da je krvavo, kar ni utrezno. Kri pri živali namreč odteče po
zakolu, pozneje pa govorimo o mesnem soku, ki ima svojo hranilno
vrednost in kakovost.
Mariniranje in soljenje mesa.
Zelo priljubljene so tako imenovane marinade.
Pomen marinade je v tem, da meso odišavimo z različnimi zelišči in
začimbami ter s tem obogatimo njegov okus. Najpogostejša napaka pri tem
je, da se meso soli že dan pred pečenjem. Če pomislite, kaj se zgodi
sveže narezanim kumaricam, ko jih solite - iz njih izteče voda; ravno to
se zgodi tudi pri mesu, iz njega izteče mesni sok, ki je najpomembnejši
dejavnik za kakovostno, sočno pečenko. Torej, meso solimo 15 minut pred
pečenjem, večje kose lahko tudi uro prej. Pri tem upoštevajte nasvet: za
kilogram mesa uporabite 1,5 dag soli, tako bo meso primerno slano.
Poznamo tudi kvaše (spet izraz paca), ki pospešijo zorenje surovega
mesa. Za to se lahko uporabijo kislina, vino, kis, limona, namen pa je,
da se mišična vlakna hitreje zakisajo in prečno popokajo. Vrednost pH
zorjenega mesa je 5,5. Poleg vina mesu dodamo še različno jušno
zelenjavo, dišave in začimbe. Nikoli pa soli, saj ta izsušuje.
Rezanje in tolčenje mesa
Meso vedno režemo pravokotno na vlakna, saj
bo tako bolj grizno in hitreje pečeno. Če je pravilno zorjeno kakovostno
meso tudi pravilno rezano, ga ni treba tolči s kladivom za meso oziroma
ga potolčemo le toliko, da ga oblikujemo. S prekomernim tolčenjem meso
namreč (še) dodatno ranimo, tako da se iz njega med peko izcedi bistveno
več mesnega soka, s čimer dobimo suho, pusto in slabo grizno pečeno
meso.
Izbira in priprava žara
Za peko na žaru so na voljo žari na oglje ali
plin, redkeje električni. Za vse velja, da jih uporabljamo temeljito
očiščene, da na njih ni ostankov starih maščob, ki so lahko že plesnive,
žal pa nevidne prostim očem. Posebej velja omeniti žar na oglje, kajti
pri tem načinu pečenja (ko meso pečemo na rešetki) se med peko iz mesa
cedijo maščobe, ki kapljajo na žerjavico, maščobe se pri tem smodijo in
kadijo na pečeno meso. Znano je, da so zažgane maščobe toksične in da je
meso, dimljeno z zažganimi maščobami, kancerogeno. Kadar pečemo meso na
žaru na oglje, moramo zato paziti, da je temperatura žarečega oglja
primerna, ne previsoka, da oglje ne gori več, da se iz žara ne kadi,
priporočljivo je žareče oglje prekriti s pepelom, da vpije maščobe, ki
kapljajo nanj.
Peka različnih vrst mesa
Na splošno nikoli ne pečemo mesa na visokih
temperaturah, izjema je angleško pečenje, ki je hitrejše in pri katerem
pazimo, da iz mesa izteče čim manj mesnega soka. Angleško pečeno meso po
pečenju pustimo stati nekaj minut, da se mesni sok umiri, in šele nato
postrežemo. Pri nižjih temperaturah pečemo večje cele kose rib in kose
perutnine, saj je meso nežno in mehko in bi se pri visokih temperaturah
na zunanji strani žgalo, znotraj pa bi bilo še surovo. Telečje meso za
peko na žaru ni najbolj primerno, saj vsebuje veliko mesnega soka, ki
med peko prekomerno izteka, zato postane meso suho in trdo. Kadar pečemo
telečje meso, je zato pomembno, da ga narežemo na primerno debele kose,
fileje, steake, in ga nikdar pred peko ne tolčemo s kladivom.
Meso pecite na žaru le toliko, da bo pečeno,
v sredini pa naj bo še veliko mesnega soka. Vsako prekomerno pečenje ima
za posledico suho, pusto, slabo grizno meso, tudi okus in aroma se
izgubita. Previdni morate biti pri perutnini in ribah zaradi morebitne
salmonele, zato jih pecite nekoliko dalj časa. Perutnina naj ima
središčno temperaturo mesa 84 stopinj Celzija.
Pri čevapčičih in pleskavicah ter mletem mesu
nasploh (ne glede na to, da je meso mleto in zato bolj grizno) je
zaželeno, da tudi meso za mletje, še zlasti govedino, uporabimo zorjeno,
saj bodo tako tudi jedi iz mletega mesa bolj sočne. Kakovostne in sočne
čevapčiče pripravite iz mešanice ovčjega oziroma jagnječjega mesa in
teletine. Polivanja in zalivanja jedi med peko na žaru, še zlasti na
oglju, ne priporočam, saj s tem ne izboljšamo bistveno okusa in
kakovosti pečenega mesa. Pivo, vino ali katera druga alkoholna pijača so
primernejši za mariniranje dan pred pečenjem.
Priloge k mesnim jedem z žara
K mesnim jedem z žara lahko v poletnem času
ponudimo celo paleto kakovostnih sezonskih vrst solat in zelenjave,
zgodaj poleti mlad krompir kifelčar, plodovke - paradižnik, paprika
(pečena), bučke, kumarice, odličen je kuskus in pa balkanske jedi,
prebranac, tavče na gravče, kajmak, kuhan sir za žar (ki se ne topi),
pekorino, šopska solata, ajvar ... Ko na žaru pripravljamo zelenjavo, je
najpomembneje, da jo pečemo le toliko časa, da je v sredini še čvrsta,
in jo začinimo na koncu, ko je že pečena, saj bi se sicer iz nje
izcedilo preveč vode in bi celo pogasili žar, kadar pečemo na oglje.
Verjamem, da boste vsi, ki radi pripravljate jedi na žaru, z mojim
člankom še izboljšali svoje znanje in sami kakovostneje ustvarjali jedi
z žara.
|
|