|




















 |
Večina
si Prekmurje predstavlja kot zasanjano neskončno ravnico, posejano s
skrbno obdelanimi polji. Resnica je nekoliko drugačna. Prekmurje je
nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije ob meji z
Avstrijo in Madžarsko, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi
dobila ime. Kljub intenzivnemu kmetijstvu zadnjih let, je pokrajina
ohranila precej svojih naravnih lepot. Na področju Krajinskega parka
Goričko naletimo na ohranjene gozdove z raznolikimi živalskimi in
rastlinskimi prebivalci. Pokrajina je večinoma poljedelska, naarava je
bogata s številnimi vodnimi viri. Poleg termalne vode lahko obiščete
tudi katerega od naravnih vrelcev mineralne vode. Večji mesti sta Murska
Sobota in Lendava.Prekmurje slovi po svojih kulinaričnih dobrotah.
Predvsem po pristnih tradicionalnih posebnostih, ki so raznolike, kakor
je raznoliko tudi geografsko območje, ki se razprostira od Panonske
nižine do Lendavskih goric in Goričkega. Že stoletja so ljudje v
Prekmurju ohranjali tradicijo priprave domačih dobrot. Gibanica, bograč,
dödöli, retaši, zlevanka, pogače so bile vedno cenjene in poznane jedi,
tako v Prekmurju kot tudi daleč naokoli. V bogati kulinarični ponudbi
Prekmurja najdemo ob tradicionalnih jedeh tudi kakovostna vina, žganja,
marmelade, likerje in mnogo drugih značilnih prehrambenih izdelkov.
Naravna in kulturna dediščina
Severni del je gričevnat in je dobil ime
Goričko, nekaj gričevja pa je še ob madžarski meji v zaledju mesta
Lendava. Prava ravnica je le ob reki Muri do obronkov Goričkega in
Lendavskih goric. Kljub intenzivnemu kmetijstvu zadnjih let, je
pokrajina ohranila precej svojih naravnih lepot. Na račun lahko pridejo
predvsem opazovalci ptic in nabiralci (gobe, kostanj, jagodičevje).
Visokodebelni sadovnjaki in travniki dajejo življenski prostor številnim
vrstam metuljev in redkim vrstam cvetlic kot so različne vrste divjih
orhidej, sibirska perunika in nekatere druge. Svet okrog reke Mure je
nekoliko drugačen. Predvsem na področju Murske šume pa lahko še vedno
najdete mir, čaplje in štorklje in doživite ribolov v murski mrtvici.
Pokrajina sicer nima svojih naravnih jezer, vendar pa ima nekaj
akumulacijskih, med katerimi ima zagotovo posebno mesto Bukovniško
jezero z energetskimi točkami. Narava omogoča nepozabne in vedno
zanimive sprehode in kolesarske izlete.
Kulinarika
Prekmurje slovi po svojih kulinaričnih
dobrotah. Predvsem po pristnih tradicionalnih posebnostih, ki so
raznolike, kakor je raznoliko tudi geografsko območje, ki se razprostira
od Panonske nižine do Lendavskih goric in Goričkega. Že stoletja so
ljudje v Prekmurju ohranjali tradicijo priprave domačih dobrot.
Gibanica, bograč, dödöli, retaši, zlevanka, pogače so bile vedno cenjene
in poznane jedi, tako v Prekmurju kot tudi daleč naokoli. V bogati
kulinarični ponudbi Prekmurja najdemo ob tradicionalnih jedeh tudi
kakovostna vina, žganja, marmelade, likerje in mnogo drugih značilnih
prehrambenih izdelkov. Na prekmursko kuhinjo so vplivale sosednje
pokrajine in kulture, ki so poleg poljščin, ki jih je bilo v pokrajini
vedno v izobilju, pomagale izoblikovati verjetno najbolj specifično in
prepoznavno med vsemi pokrajinskimi kuhinjami v Sloveniji. Lahko nam
verjamete na besedo, da se v Prekmurju dobro je in pije. Pokrajina je
bogata s številnimi gostinskimi lokali, turističnimi kmetijami in
vinogradniškimi kmetijami, kjer Vam prijazno postrežejo domače in druge
dobrote. Ponudba je raznolika in kaj okusnega za pod zob se najde za vse
okuse. Kot suvenir pa lahko domov odnesete odlično prekmursko moko iz
mlina na Muri, domače bučno olje ali pa odlične goričke žganice, sokove
in marmelade.
Večji del Prekmurja pokriva panonska nižina,
ki nudi številne možnosti za kmetovanje. Zato je Prekmurje bogato
posejano s številnimi njivami, na katerih se bohotijo žita in drugi
poljski pridelki z bučami vred in čudovitimi vinogradi. Gojijo pa tudi
prašiče in krave, divjad ter celo gobe. Prekmurje spada v kulinarično
bogatejši del Slovenije, tamkajšnje domače kuharske dobrote pa so
povezane s številnimi šegami in navadami. Enega največjih posvetnih
praznikov predstavljajo koline, kjer poleg ostalih specialitet
pripravljajo tudi polnjeno svinjsko debelo črevo (baba), polnjen želodec
(ded), žolco, ocvirke in prekajeno slanino. Najbolj znana pa sta še
vedno zaseka ali zábeu in prekmurska šunka z zaščitenim geografskim
poreklom. Ne smemo pa pozabiti tudi na bujto repo, ki je odlična priloga
h kolinam.
Prekmurje ima tako rekoč vse, kar je potrebno
za popolno gastronomsko regijo: žita in druge poljske pridelke z bučami
vred, vinograde, prašiče in krave, tudi divjad, ribe, gobe ... Eden
največjih posvetnih praznikov so za Prekmurce prav gotovo koline. Takrat
izdelajo vrsto svežih, poltrajnih in trajnih izdelkov: zlasti značilne
so prosene, ajdove ali bele, žemljeve in kruhove krvavice, pečena kri,
ocvrti možgani in godlja. Med drugimi so še polnjeno svinjsko debelo
črevo, polnjen želodec, različne trajne klobase, salame, tlačenka in
žolca, prekajena slanina, ocvirki, prekajeno salo za krušni namaz,
zaseka ali zábel. Krono njihovega znanja in prizadevanja na tem področju
predstavlja izjemna prekmurska šunka z zaščitenim geografskim poreklom.
V dobrih gostilnah in na turističnih kmetijah pogosto postrežejo z
bogračem, okusno, golažu podobno mesno enolončnico, pripravljeno iz
svinjskega, govejega, divjačinskega mesa in krompirja ter v jesenskem
času tudi gob. Zelo razširjena jed, ki je pogosta enolončnica ali
priloga h kolinam, je bujta repa.
Še eno posebnost ima Prekmurje, ki jo danes
pripravljajo skoraj povsod po Sloveniji. To je zaščitena sladka pogača,
imenovana prekmurska gibanica. Spodnji del gibanice je narejen iz
krhkega testa, potem si med plastmi vlečenega testa sledijo makov,
skutni, orehov in jabolčni nadev, ki jih v tem vrstnem redu še enkrat
ponovijo, premažejo s kislo smetano in spečejo. Seveda gibanica ni edina
prekmurska pogača. Gospodinje jih pripravljajo z različnimi nadevi, po
katerih se imenujejo: idinjače, repnjače, tikvače, zlejvanke, posolanke,
krapci, bibe, gibíce idr. Posebno skupino predstavljajo okusni zavitki,
ki se imenujejo retaši. Kvašeno ali vlečeno testo namažejo z različnimi
nadevi, ga zvijejo in spečejo. Značilni nadevi so buče, skuta, mak,
grozdje, bučna semena, repa, zelje in drugi.
Tamakajšnje gospodinje obvladajo tudi peko
kruha (medeni, sadni, rženi, z bučnicami, z bobom...) in ostalih krušnih
dobrot (ob poroki ali krstu spečejo boljši pšenični kruh bosman, ki je
okrašen s kitami in drugimi testenimi ornamenti). Med najbolj znanimi so
pleteni venci vrtanki in manjše krušne roladice ali pereci. Poleg
ocvirkovih pogačic, pa gospodinje same izdelujejo tudi rezance, mlince
in testene krpice kvadratnih oblik, ki jih pripravljajo na prav tako
zelo raznovrstne načine, in sicer z makom, zeljem, orehi, smetano, skuto
in drugimi dodatki.
Mak ima v prekmurski prehrani pomembno mesto.
Poleg tega da je nepogrešljiv v gibanicah, retaših in za pripravo
makovih rezancev, ga potrebujejo tudi za makovo potico, ki je v splošni
paleti slovenskih potic najbolj »prekmurska«. Iz krompirja in ostre
pšenične moke skuhajo prekmurske žgance ali dödöle, ki so zabeljeni
priloga ali samostojna jed s solato. Med juhami je verjetno najbolj
značilna prekmurska mlečna juha, pripravljajo tudi mlečno ajdovo juho z
gobami, krompirjevo, skutno in fižolovo. Kisla smetana je osnova za
mlečno ajdovo kašo, mlečno repo in zelje. In potem: samo še kozarec
dobrega prekmurskega belega vina in doživljanje Prekmurja je popolno!Naj
omenimo še prekmursko mlečno juho, ki sliši na ime »mleična župa«.
Prekmurski zaščitni znak znak pa je nedvomno bučno olje, ki ga nikoli ne
bodo zamenjali za olivno ali kakšno drugo. Pri pripravi jedi je
nepogrešljivo v skoraj vseh solatah, najlepše pa se ujamje s črno
redkvijo. Če načrtujete izlet v Prekmurje, vam priporočamo, da se
ustavite v kakšni turistični kmetiji in povprašate po njihovih
tradicionalnih jedeh. V tej široki paleti okusnih dobrot boste zagotovo
našli kaj zase. Prepustite se izvirnim okusom in uživajte v dobri
prekmurski hrani.
|
|