|




















 |
Pri
dušenju naredimo živila užitna s segrevanjem, kjer je posredovalec
toplote lastna ali dodatna količina, sopara ali maščoba. Prednost
dušenja je v tem, da se prehranska vrednost najmanj zmanjša, topljive
snovi ostanejo v jedi. Sam postopek ohranja vitamine, veliko bolj pa se
uveljavijo tudi aromatične snovi.
Ločimo tri načine dušenja:
-
dušenje v lastnem soku
(zelenjava, sadje, meso) je primerno predvsem za zelenjavo.
V posodo damo zelenjavo, dobro pokrijemo in dušimo, da
počijo celične membrane, ki izpustijo sok. pri tem se lahko
tvorijo nove aromatične snovi. Posoda mora dobro tesniti.
Med dušenjem je ne odpirajte, zato da sopara, ki se nabira
na pokrovu, pada nazaj v posodo. Pri tem postopku se živilo
začinja z lastnim sokom. Dušite na zmernem ognju.
-
dušenje z dodatkom maščobe
(sočna zelenjava) – dušimo
špinačo, bučke, jajčevce, kumare itd. Maščoba, ki je
pomešana med zelenjavne dele, pripomore, da počijo celične
membrane in se zelenjava nato duši v mešanici maščobe in
lastnega soka.
-
dušenje z maščobo in vodo
(meso in zelenjava): položimo
živilo v maščobo, ki je segreta na 150°C. Maščoba, ki ima
višjo temperaturo kot voda, živilo hitreje mehča.
|
Dušenje je lahko rjavo ali svetlo. Pri rjavem
dušenju večje kose mesa na maščobi najprej opečemo in nato dolijemo malo
vroče tekočine. Tovrstno dušenje je primerno za staro in trdo meso,
divjačino, divjo perutnino in nekatero nadevano zelenjavo. Pri svetlem
dušenju živilo svetlo opečemo in prilijemo malo tekočine. Primerno je za
mlado perutnino, teletino, jagnjetino in različne vrste zelenjave.
|
|