Primorska je čudovita pokrajina ki leži na jugozahodu Slovenije. Primorska, ki sicer ne predstavlja enotne gospodarske ali upravne regije, deli v grobem na dve tradicionalni regiji, in sicer Goriško ter Slovensko Istro, oziroma na tri statistične regije: Goriška, Obalno - kraška in Notranjsko - kraška. K Primorski se prišteva še predele italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer živijo Slovenci. Tradicionalne gospodarske panoge in območja, ki v veliki meri temeljijo na naravnih razmerah, so poljedelstvo, vinogradništvo in sadjarstvo v Vipavski dolini, Goriških Brdih ter Koprskih brdih, živinorejsko-poljedelsko območje s pašništvom v višjeležečih delih Koprskih brd in Brkinov, vinogradniškoživinorejsko območje višjega ležečega kraškega sveta ter območje z obmorsko gospodarsko usmeritvijo neposredno ob obali. Večja mesta so Nova Gorica, Koper, Izola, Ajdovščina, Tolmin, Sežana, Bovec, Idrija. Primorska kuhinja je znana po lahki hrani, ki svoj navdih dobi z Mediterana. Sodi v sam vrh slovenske kulinarike. Zaradi lege primorskega območja je od morja ter tja do vznožja gora tako raznolika in edinstvena, da je težko poenostaviti, kaj je najbolj značilno za primorsko kuhinjo. Primorska kulinarika je bogata in raznolika. Gospodinje v Posočju že od nekdaj pripravljajo polento z ocvirki ali z gobami, pravo soško postrv ter z različnimi nadevi polnjene štruklje. Za Idrijo so seveda najbolj značilni idrijski žlikrofi. Za Brda različne zelenjavne juhe, mineštre in seveda češnje, ki v Brdih obrodije prve v Sloveniji. Vipavska dolina slovi po domačih salamah, siru in vipavskem pršutu. Kraška kulinarika pa izpostavlja teranove supe - rezine, ki jih prelijejo s teranom, ter zeliščno frtaljo, okusno joto in krompirjeve cmoke s češpljami. Na primorskem pa je še okusna Istrska kulinarika z močnim vplivom italjanske kuhinje - testenine in mineštre, lazanje, sveže ribe, ribje jedi kot je brodet, pečena hobotnica, polnjen piščanec, klapavice v belem vinu, zeliščnokrompirjevi njoki z gobami, solata z pečenimi lignji in olivami. Posoška kuhinja Ker je bila v tem predelu večina prebivalstva vaškega in je vladala revščina, so jedi bolj skromne, a zaradi tega nič manj okusne. Gospodinje so znale zavihati rokave in iz živil, ki so jih nabrali v naravi ali pridelali sami, pripravile odlične jedi. Polenta z ocvirki in poletna z gobami sta eni izmed bolj znanih in zelo okusnih jedi, ki jih še danes radi postrežejo gostom. Prav tako na njihovi mizi ne sme manjkati prava soška postrv, za sladico pa postrežejo takšne in drugačne štruklje, iz vlečenega ali kvašenega testa in nadevane s skuto, orehi ali rozinami. Idrijska kuhinja Kot vsi vemo, so za idrijsko kuhinjo najbolj značilni idrijski žlikrofi. Od kje izvirajo in kdo jih je prvi pripravil, ostaja skrivnost. Zaradi značilnega okusa žlikrofe največkrat postrežejo kot glavno jed. Poleg idrijskih žlikrofov Idrijčani radi postrežejo bakalco, jed iz ovčjega mesa in zelenjave. Ob posebnih priložnostih iz njihovih kuhinj prijetno zadiši po sveže pripravljenih štrukljih, zeljševki, ocvirkovcu ali smukavcu. Briška kuhinja Najdemo jo na območju Goriških brd, ki slovijo po nasadih češenj. Briška kuhinja je posebna zaradi geografske lege območja, na katerem se srečujejo vonji in okusi morja in Mediterana z juga in svež alpski vpliv s severa. Prav zaradi tega najdemo v njihovi kuhinji značilne sestavine Mediterana (oljčno olje, pršut, različne zelenjavne juhe, mineštre ...) in gorenjske kuhinje (polenta). Prava pojedina je, ko na briškem krožniku ali tondu postrežejo ribe z belo polento, frtajo in toč (to je posebna omaka, v katero pomakajo polento ali kruh). Vipavske jedi Vipavske jedi prištevamo v poglavje primorske kuhinje, ki sodi v vrh slovenske kuhinje in kulinarike. Zaradi vpliva Mediterana ponujajo lokalne kuhinje vse do Tolminskega lahkotno in okusno hrano. Morske specialitete, testenine in rižote z morskimi sadeži, kraški pršut, jota, njoki s češpljami, štruklji in znamenite soške postrvi je le nekaj jedi iz bogatega izbora tega območja. Kot vse ostale kuhinje je tudi ta zelo preprosta, a kljub temu zelo okusna. V jedeh je čutiti pridih sredozemskih kuhinj, predvsem italijanske in furlanske, ne manjka pa tudi receptov z daljnega Dunaja. Iz kuhinj se širi svež vonj domačega zlato rumeno zapečenega kruha in narezka, sestavljenega iz domače salame, sira in vipavskega pršuta. V skledi postrežejo solato z radičem, poleg pa ponudijo domačega pečenega piščanca, polento s kislim mlekom ... Kuhinja Vipavske doline je bogastvo različnih barv in okusov hrane ali pijače. Lačni s tega konca Primorske zagotovo ne bomo odšli.Kuhinja v teh krajih je preprosta, a zanimiva in raznovrstna ter okusna. Obiskovalcu ponuja vse tisto, kar so na domači zemlji pridelale skrbne roke gospodinj in gospodarjev. V jedeh je čutiti vplive sredozemskih kuhinj, predvsem italijanske in furlanske, pa tudi vplive srednjeevropske kuhinje z recepti, ki so jih poznali na Dunaju. Vipavska kuhinja je bogastvo barv in okusov, skrbno ustvarjeno iz malega, a povsem dovolj, da pripravi usta za okušanje dobrot iz kleti. Danes jo lahko spoznavate in okusite v številnih gostilnah, turističnih kmetijah z sobami v kmečkem okolju in neposrednem stiku s kmečkim načinom življenja. Kako zadiši , ko gospodinja vzame iz peči zlato rumeno zapečen kruh. Pa domače klobase in salame, domači sir in pršut, ki je najboljši s sladkim kruhom. Na mizi je polna skleda radiča s fižolom, na vrhu krona iz natančno razrezanih trdo kuhanih jajc. Lepo razvrščeni kosi domačega piščanca, ki se kar topi v ustih pa polenta s kislim mlekom, zlato zapečen krompir, ki mu barvo in skorjo da svinjska mast, kostanj, mlada koruza. Prav gotovo je na mizi vipavska jota, ki je najboljša, ko se v njej kuha kos prašiča. Za posebne priložnosti pa gospodinja zabeli kuhane orehove štruklje ali pa speče gubanco (različica potice). Gastronomsko posebnost teh krajev pa predstavljajo osmice, kjer kmetje gostom enkrat ali dvakrat letno na svojem domu ponujajo domače vino in hrano: pršut, kuhane klobase s kislim zeljem, pečenko s praženim krompirjem, joto, žolca „žepca“ in kuhane štruklje. Na osmice vas bodo na križiščih opozorili smerokazi s " frasko" in imenom kraja. Čeprav ima osmičarstvo na Primorskem že dolgo tradicijo, vse od časa vladanja habsburške cesarice Marije Terezije, pa nekdanje osmice še zdaleč niso bile podobne današnjim. Nekateri pisni viri poročajo, da pravica točenja vina izvira celo še iz starih časov nemškega cesarja Karla Velikega. Ta pravica se je ohranila še kasneje v času vladavine cesarice Marije Terezije in avstrijskega cesarja Jožefa II. Leta 1784 je bil izdan dekret, ki je vinogradnikom dovoljeval osem dnevni rok za točenje vina. Po tem dekretu je lahko kmet oz. vinogradnik prodajal vinske presežke iz preteklega leta v tako imenovanem vinotoču pod vejo. Vinotoč, v katerem je kmet prodajal svoje vino brez davka osem dni v letu, je dobil ime osmica. Da bi označili, da poteka osmica so uporabili šop bršljana, imenovan »fraska«, ki so ga pritrdili na vhodna vrata. Kraška kuhinja S Krasa prihaja vsem dobro znan kraški pršut, ki zori na vihravi burji in ob skrbnih gospodarjih te mesne dobrote. Vpliv Mediterana se čuti tudi tukaj, saj je v jedeh okusiti veliko mediteranskih začimb in okusov. Kraška kuhinja se lahko pohvali z odličnim teranom in iz njega pripravljenimi jedmi. Zelo ponosni so na teranove supe (imenovane tudi šnite, ki jih prelijejo s teranom), zeliščno frtaljo, okusno joto in krompirjeve cmoke s češpljami. V krajih, ki so bližje morju, je ta kuhinja še bolj bogata zaradi veliko različnih vrst rib. Istrska kuhinja Prava posebnost istrske kuhinje je ta, da znajo iz zelo malo sestavin narediti prave pojedine. Čuti se močan vpliv italijanske kuhinje. Jedi so pripravljene z veliko domišljije, truda in ljubezni ter prav to jim da izvrsten okus. Zelo radi postrežejo testenine in mineštre, najbolj značilni za to kuhinjo pa so fuži. Pripravljajo tudi odlične lazanje, rezance in makarone z različnimi prelivi, iz rib, sveže ulovljenih še isti dan, ter raznolike ribje jedi: brodet, pečene brancine, orade in druge ribe. Ne glede na to, na kateri konec Primorske se bomo odpravili, povsod nas bo spremljal vonj morja, dobra vinska kapljica in preprosta, a izjemno raznovrstna in odlična hrana.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.