|




















 |
Cvrenje
je eden od najstarejših načinov pripravljanja hrane. Verjetno so ga
uporabljali že stari Rimljani 1600 let pred našim štetjem. V zadnjem
času se izmenjujeta priljubljenost in nepriljubljenost cvrenja. Postopek
se uporablja v domači in industrijski izdelavi. Moderno cvrenje prispeva
k boljšim izdelkom, senzorično obeta kakovostne izdelke zlato rumene
barve, z zmerno zapečeno skorjo in s čim manj izgubami hranilnih snovi.
Danes se pogosto uporablja v restavracijah hitre hrane, v proizvodnji
različnih prigrizkov in slaščic ter v gospodinjstvih. Priljubljenost
narašča zaradi hitrega tempa življenja in zaradi sodobnejše opreme in
izdelave primernejših maščob za cvrenje. Vse to omogoča proizvodnjo
kakovostnejših izdelkov zaželenega videza, vonja in okusa.
Cvrenje je ena od sedmih osnovnih kuharskih
tehnik, pri katerem živilo ali jed termično obdelamo v več ali manj
maščobe. Cvremo v cvrtniku ali v kaki globlji klasični posodi, v majhnih
količinah maščobe pa lahko cvremo tudi v ponvah. Cvremo
v rastlinskih oljih z visoko točko dimljenja, ki je
značilna tudi za kuhano maslo (ghee). Dobra izbira je tudi svinjska
mast, še posebej zaradi ovrženih dolgoletnih trditev o njeni izraziti
škodljivosti. Med cvrenjem, ki ga uvrščamo med najbolj priljubljene
tehnike, živilo oziroma jed prehransko obogatimo, obenem pa mu/ji
izboljšamo okus.
Pečenje v takšni količini maščobe, da živilo
v njej plava, je cvrenje. Naprava, v kateri cvremo, je cvrtnik ali
friteza. Za cvrenje uporabljamo maščobe, ki imajo visoko vrelišče in
nizko strdišče. Temperatura olja, ki jo uporabljamo v cvrtniku, naj bo
primerna jedi, ki jo pripravljamo, to je od 140 do 180°C. Pri
temperaturi olja nad 180°C se začne maščoba razkrajati. Temperatura
cvrenja je pomembna, ker se pri višjih temperaturah na površini živila
izoblikuje tanek film, ki preprečuje pretirano vpijanje maščobe v
živilo. Prav tako je potrebno uporabljati zadosti veliko količino
maščobe, da nam pri vnosu hladnih živil v maščobo temperatura pretirano
ne pade. Cvremo vedno osušena živila. Olje v cvrtniku menjamo po potrebi
oziroma čim bolj pogosto.
Cvrenje poteka najpogosteje pri temperaturi
okoli 180°C, mogoče pa so tudi nekoliko nižje in višje temperature, ki
pa naj ne bi presegle 225°C. Pri višjih temperaturah praviloma cvremo
živila, ki vsebujejo več vode (krompir, zelenjava, meso), pa tudi jedi
iz mehkejših sestavin, ki bi se med predolgim segrevanjem lahko razlezla
(npr. hrustavci, sir). Nekatera živila, zlasti pomfri, cvremo 2 do
3 krat. Pri cvrenju poteka med maščobo in živilom kompleksen proces
toplotnega in snovnega prenosa, pri katerem se spreminjata struktura
ocvrtega živila in lastnosti medija. V cvrtem živilu potekajo tudi drugi
procesi, kot npr. želatinizacija škroba, denaturacijo proteinov ter
nižanje vsebnosti vlage. Spremembe se izražajo skozi nabrekanje živil,
formiranje skorjaste povrhnjice, zlatorjavo obarvanost živil, spremembo
teksture in okusa. Med cvrenjem poteka vrsta kemijskih reakcij, kot so:
oksidacija, polimerizacija, hidroliza, izomerizacija in ciklizacija, ki
proizvajajo številne hlapljive in nehlapljive produkte
Pred cvrenjem živila primerno oblikujemo,
največkrat paniramo. Za ocvrta živila je značilno, da so težje
prebavljiva. Cvrenjeje primerno za meso, ribe, zelenjavo, gobe in razno
testo (krofi). Zelenjavo je potrebno pred cvrenje napol skuhati in
spanirati. Cvrenje je nezdrav način priprave hrane, saj v/na njem ostane
precej maščobe.
Cvremo pretežno meso (tudi perutnino in
ribe), drobovino, nekatere vrste zelenjave in sadja, sir, sladice
(pretežno iz kvašenega, krompirjevega in rezančnega testa) ipd.
(Marinirana) živila pred cvrenjem pogosto paniramo: z moko (npr. lignje)
in jajci (po pariško) in drobtinami (po dunajsko) ali svežimi drobtinami
(po angleško). Tako cvremo meso, perutnino in ribe (pogosto filirane),
drobovino, različne hrustavce ipd. Živila pa lahko pred cvrenjem
preprosto potopimo v izbrano (gosto) tekoče testo, npr. v pivskega ali
najbolj preprostega iz moke in (mineralne) vode. Živila oziroma jedi lahko cvremo tudi brez zaščitne obloge
(npr. krompir, manjše ribe, sladice - krofi, flancati).
|
|