Kuhanje je toplotna obdelava živila v vodi, ki ima običajno temperaturo okrog 100°C. Kuhamo lahko vse vrste živil od zelenjave (navadno kuhamo gomolje, korenje), sadja, jajc, mesa (zlasti starejših živali) do jedi iz testa (štruklji, cmoki). H  kuhanju uvrščamo tudi poširanje: kratkotrajno kuhanje v vodi, ki ima temperaturo malo pod vreliščem – le toliko, da zakrknejo beljakovine (poširano jajce). Kuhanje je poleg pečenja (na žaru) ena najstarejših metod priprave hrane. S kuhanjem dobimo pripravljeno jed (juhe, enolončnice) ali pa naredimo jedila užitna (krompir, testenine...). Vrela tekočina v katero damo sestavine jedi ali sopara, živila zmehča. Nekatere sestavine jedi se spremenijo, nekatere pa se pri dolgem kuhanju uničijo (vitamini). Pri predolgem kuhanju nekatere sestavine jedi, namesto da bi postale lažje, postanejo težje prebavljive. Po kuhanju so nekatera živila lažja (meso, krompir), težja (testenine, fižol) ali pa ostanejo enako težka. Vedno bolj se uveljavlja kuhanje v sopari. predvsem pri zelenjavi in krompirju se ne izlužijo vitamini, minerali in aromatične sestavine. Za tako kuhanje obstajajo posebne posode, sestavljne iz dveh posod. v spodnji vre voda, v zgornjo, ki ima na dnu luknjice, pa so živila. ta posoda se da improvizirati iz kozice in cedila in cedila ali sita. Ta način kuhanja je popolnoma razvit v kitajski kuhinji. Prednosti: kuhanje je uporabno za vse vrste živil; tekočino, ki ostane lahko uporabimo za pripravo omak, juh, ipd; postopek ne zahteva velike pozornosti. Pomanjkljivosti: živila se lahko razkuhajo in izgubijo vonj, okus in barvo, kuhanje traja dolgo časa. Kuhanje v tekočini (vodi) Voda iz živil izloča topljive snovi.  S segrevanjem se izločanje teh snovi poveča, zmanjša pa se, če živilo pristavimo v vrelo vodo, če vodo solimo ali sladkamo. Večja je količina vode, močnejše je izločanje. V veliki količini vode kuhamo živila oziroma jedi, pri katerih želimo, da se izloči čim več snovi (juhe iz mesa, kosti in zelenjave), in živila, ki med kuho močno nabreknejo (testenine, cmoki, štruklji, riž, žličniki). V majhni količini vode kuhamo živila, pri katerih želimo, da je izločanje snovi čim manjše (zelenjava za prikuhe in solate, sadje za kompot, klobase, hrenovke, meso, ki ga ne uporabljamo za juhe). Vodo, v kateri smo kuhali določeno živilo, vedno, kadar je to mogoče, uporabimo za zalivanje drugih jedi. S tem koristno uporabimo izločene snovi. Kuhanje v vodi pod vreliščem (poširanje) Kuhanje v vodi pod vreliščem se imenuje poširanje. izvajamo ga lahko na štedilniku ali v pečici. Poširamo ribe, perutnino, jajca, določene vrste zelenjave. Kuhanje pod vreliščem zadostuje za procese, ki potekajo v živilih ob normalnem kuhanju. Kuhanje v vodni kopeli Živilo ali jed se segreva posredno tako, da posodo z živilom postavimo v drugo, večjo posodo, v kateri je vroča voda. posoda mora biti pokrita, sicer med kuhanjem vodna para zaide v jed in jo zvodeni. na ta način kuhamo jedi, ki se hitro prismodijo in ne prenesejo visoke temperature (kreme, šadoji, penaste omake). v vodni kopeli stepamo tudi mase za biskvitno testo, pri čemer je pomembno, da je temperatura vode le 60 - 65°C. Kuhanje v sopari Pri kuhanju v sopari živila in jedi ohranijo boljšo prehransko vrednost, aromo, naravno barvo, okus in obliko (mlada zelenjava, vzhajani cmoki, štruklji). Potrebujemo ustrezno posodo, ki je sestavljena iz treh delov: osnovne posode, naluknjane vložne posode in pokrova. Kuhanje pod zvišanim tlakom Za kuhanje pod zvišanim tlakom potrebujemo posebne lonce, ponve ali kotle, ki se hermetično zapirajo. Čas kuhanja se občutno skrajša, tudi do 50 %, pri stročnicah pa celo do 70 %. Posodo napolnimo le do dveh tretjin njene višine. Pri takem načinu kuhanja moramo še posebej paziti na varnost.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.