Slovenska narodna kuhinja - KOROŠKA KUHINJA

 

 

    DOMOV          EKONOMIJA          TEHNIKA          TURIZEM          KORISTNE INFO  

 

 

KULINARIKA
  Kuhar in pripomočki
  Mehanska obdelava
  Toplotna obdelava
  Kuhanje
  Dušenje
  Cvrenje
  Pečenje
  Praženje
  Kuharske tehnike
   Molekularna gastronomija
  Slovenska kuhinja
  Dolenjska
  Gorenjska
  Koroška
  Notranjska
  Prekmurska
  Primorska
  Štajerska
  Zasavska
Koroška je znana po posebnem načinu, na katerega kuhajo žgance: suho moko najprej prepražijo, nato jo zalivajo s slanim kropom in postopoma dodajo maščobo. Znani so tudi koroški kuhani štruklji z ajdovim nadevom in koroški mavžlji (iz mesa svinjske glave, prepraženega kruha, ajdove kaše in številnih zacimb; zmes zavijejo v svinjsko mrežico in spečejo). Na Koroškem si boste morali za jedačo in pijačo vzeti čas, saj priprava marsikatere koroške jedi po receptu, ki si ga gospodinje že desetletja šepetajo iz roda v rod, iz ene hiše v drugo, zahteva precej znanja, skrbi in časa. Na koroški kmetiji ali v kateri od gostiln vam bodo z veseljem pričarali pravo kulinarično poslastico, ki pa je bila nekdaj v precejšni meri odvisna od tradicionalnih načinov obdelovanja zemlje ter od lokalnih naravnih danosti, saj so koroške kmetije delovale kot samooskrbne enote.

Izbor in kakovost kvaliteta jedi sta bila odvisna od mesta družine na socialni lestvici ter od življenjskega okolja in znanja gospodinje. V vsakdanji prehrani je prevladovala močnata hrana: koruzni ali ajdovi žganci, nudlni in povitneki z različnimi nadevi, močniki, kaše in juhe. Rpičeva župa ali krompirjeva juha je bila marsikdaj na jedilniku tudi za zajtrk.  Meso so si privoščili le ob praznikih in praznovanjih življenjskega cikla ter tudi ob težjih delih. Kruh je bil praviloma vedno na voljo, kljub vsemu so varčevali z njim. V vsakdanji prehrani je bil najpomembnejši črni ali rženi kruh, pečen v krušni peči, po starem, nenapisanem receptu. Še danes Koroška slovi po izjemno okusnem rženem kruhu, ki je še po nekaj dneh nespremenjen in enako okusen kot prvi dan.




Koroška       Koroška       Koroška       Koroška




Korošci so zelo ponosni na mesnate ocvirke, ki jim pravijo tovsti grumpi in jih uživajo tople ali mrzle s kruhom. Ocvirki so seveda ena od značilnih spremljevalnih jedi ob kolinah, tako kot znameniti mežerle ali mežerli, topla zapečena jed, ki jo pripravijo iz drobovine, iz narezanega in v mleku namočenega kruha, jajc, smetane in začimb.  Pripravijo jo v obliki kroglic ali v pekaču, nekateri zavijejo drobovinsko zmes tudi v svinjsko mrežico, kar spominja na mavžlje, znane na celotnem alpskem območju Slovenije. Mežerle postrežejo kot samostojno jed ali k okisanemu ali praženemu krompirju. V nekoliko odmaknjeni preteklosti naj bi mežerle ali mavžlje pripravljali iz ovčje drobovine kot okusno malico ob večjih kmečkih delih. Na Koroškem so pravi mojstri v pripravi močnatih, slanih ali sladkih žepkov oz. krapcev, napolnjenih z različnimi nadevi. Imenujejo jih nudlni, podrobneje jih razlikujejo po nadevih: kvočevi (nadev iz kuhanih in osladkanih suhih hrušk in ponekod žganja), češpljevi (nadev iz svežih kuhanih ali suhih narezanih češpelj), jabolčni (nadev iz svežih naribanih ali suhih jabolk), sirovi (skutni nadev z jajci in pehtranom), rpičevi (krompirjev nadev z maslom, jajci, ocvirki, poprom in majaronom). Iz vlečenega testa pripravljajo kuhane povitneke z različnimi nadevi in jih postrežejo slane ali sladke. Kuhane sveže češplje so temeljna sestavina čvešplove župe, od drugih juh pa sta značilni še rpičeva (krompirjeva) in turska (juha iz koruznega zdroba z narezanim drobnjakom). Kot prilogi ali samostojni močnati jedi kuhajo žličnike ali neklče in testene krpice ali flike. Slednje postrežejo zabeljene z ocvirki.

Med pogačami izstopata zlasti slana trenta ali postržek z ocvirki in vlita ter v pekaču zapečena sladka pogača iz kuhane koruzne moke, ki jo narežejo na kose ter namažejo z marmelado – jed se imenuje tirk´n tomrli. Koroška s svojimi dolinami in gorami seveda ni vinorodna pokrajina, zato je najbolj značilna pijača mošt, ki ga pridelujejo kot brezalkoholnega ali nizkoalkoholnega iz stisnjenih jabolk in (ali) hrušk. Iz gozdnih borovnic ali črnic kuhajo žganje črničevec, ki ga je težje dobiti. Zato pa skoraj na vsaki turistični kmetiji postrežejo  z osladkanimi črnicami v žganju, ki se priležejo po ali ob sladkih jedeh.

Turistična dejavnost na  koroških kmetijah se je začela razvijati v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. Že prvi obiskovalci so bili navdušeni nad izvrstnim rženim kruhom, tudi takšnim, ki so mu dodali suho sadje, in drugimi jedmi v vsakdanji in praznični prehrani Korošcev. Mednje prav gotovo sodi koroška skuta s čebulo in bučnim oljem, ki jo ponudijo za zajtrk, hladno predjed ali izdatno malico. Poleg bučnega uporabljajo tudi rastlinsko ričkovo ali totrovo olje. Naslednja koroška posebnost je kruhov hren (poleg mlečnega, jabolčnega in jajčnega hrena), odlična priloga k mesu, pečenkam in praženemu krompirju. Domače gostilne in restavracije na Koroškem najdete na spletni strani Kulinarika.   




Koroška       Koroška       Koroška       Koroška
 
 

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.