|




















 |
Koroška
je znana po posebnem načinu, na katerega kuhajo žgance: suho moko
najprej prepražijo, nato jo zalivajo s slanim kropom in postopoma dodajo
maščobo. Znani so tudi koroški kuhani štruklji z ajdovim nadevom in
koroški mavžlji (iz mesa svinjske glave, prepraženega kruha, ajdove kaše
in številnih zacimb; zmes zavijejo v svinjsko mrežico in spečejo). Na
Koroškem si boste morali za jedačo in pijačo vzeti čas, saj priprava
marsikatere koroške jedi po receptu, ki si ga gospodinje že desetletja
šepetajo iz roda v rod, iz ene hiše v drugo, zahteva precej znanja,
skrbi in časa. Na koroški kmetiji ali v kateri od gostiln vam bodo z
veseljem pričarali pravo kulinarično poslastico, ki pa je bila nekdaj v
precejšni meri odvisna od tradicionalnih načinov obdelovanja zemlje ter
od lokalnih naravnih danosti, saj so koroške kmetije delovale kot
samooskrbne enote.
Izbor in kakovost kvaliteta jedi sta bila
odvisna od mesta družine na socialni lestvici ter od življenjskega
okolja in znanja gospodinje. V vsakdanji prehrani je prevladovala
močnata hrana: koruzni ali ajdovi žganci, nudlni in povitneki z
različnimi nadevi, močniki, kaše in juhe. Rpičeva župa ali krompirjeva
juha je bila marsikdaj na jedilniku tudi za zajtrk. Meso so si
privoščili le ob praznikih in praznovanjih življenjskega cikla ter tudi
ob težjih delih. Kruh je bil praviloma vedno na voljo, kljub vsemu so
varčevali z njim. V vsakdanji prehrani je bil najpomembnejši črni ali
rženi kruh, pečen v krušni peči, po starem, nenapisanem receptu. Še
danes Koroška slovi po izjemno okusnem rženem kruhu, ki je še po nekaj
dneh nespremenjen in enako okusen kot prvi dan.
Korošci so
zelo ponosni na mesnate ocvirke, ki jim pravijo tovsti grumpi in jih
uživajo tople ali mrzle s kruhom. Ocvirki so seveda ena od značilnih
spremljevalnih jedi ob kolinah, tako kot znameniti mežerle ali mežerli,
topla zapečena jed, ki jo pripravijo iz drobovine, iz narezanega in v
mleku namočenega kruha, jajc, smetane in začimb. Pripravijo jo v obliki
kroglic ali v pekaču, nekateri zavijejo drobovinsko zmes tudi v svinjsko
mrežico, kar spominja na mavžlje, znane na celotnem alpskem območju
Slovenije. Mežerle postrežejo kot samostojno jed ali k okisanemu ali
praženemu krompirju. V nekoliko odmaknjeni preteklosti naj bi mežerle
ali mavžlje pripravljali iz ovčje drobovine kot okusno malico ob večjih
kmečkih delih. Na Koroškem so pravi mojstri v pripravi močnatih, slanih
ali sladkih žepkov oz. krapcev, napolnjenih z različnimi nadevi.
Imenujejo jih nudlni, podrobneje jih razlikujejo po nadevih: kvočevi
(nadev iz kuhanih in osladkanih suhih hrušk in ponekod žganja),
češpljevi (nadev iz svežih kuhanih ali suhih narezanih češpelj),
jabolčni (nadev iz svežih naribanih ali suhih jabolk), sirovi (skutni
nadev z jajci in pehtranom), rpičevi (krompirjev nadev z maslom, jajci,
ocvirki, poprom in majaronom). Iz vlečenega testa pripravljajo kuhane
povitneke z različnimi nadevi in jih postrežejo slane ali sladke. Kuhane
sveže češplje so temeljna sestavina čvešplove župe, od drugih juh pa sta
značilni še rpičeva (krompirjeva) in turska (juha iz koruznega zdroba z
narezanim drobnjakom). Kot prilogi ali samostojni močnati jedi kuhajo
žličnike ali neklče in testene krpice ali flike. Slednje postrežejo
zabeljene z ocvirki.
Med pogačami izstopata zlasti slana trenta
ali postržek z ocvirki in vlita ter v pekaču zapečena sladka pogača iz
kuhane koruzne moke, ki jo narežejo na kose ter namažejo z marmelado –
jed se imenuje tirk´n tomrli. Koroška s svojimi dolinami in gorami
seveda ni vinorodna pokrajina, zato je najbolj značilna pijača mošt, ki
ga pridelujejo kot brezalkoholnega ali nizkoalkoholnega iz stisnjenih
jabolk in (ali) hrušk. Iz gozdnih borovnic ali črnic kuhajo žganje
črničevec, ki ga je težje dobiti. Zato pa skoraj na vsaki turistični
kmetiji postrežejo z osladkanimi črnicami v žganju, ki se priležejo po
ali ob sladkih jedeh.
Turistična dejavnost na koroških kmetijah se
je začela razvijati v poznih šestdesetih letih 20. stoletja. Že prvi
obiskovalci so bili navdušeni nad izvrstnim rženim kruhom, tudi takšnim,
ki so mu dodali suho sadje, in drugimi jedmi v vsakdanji in praznični
prehrani Korošcev. Mednje prav gotovo sodi koroška skuta s čebulo in
bučnim oljem, ki jo ponudijo za zajtrk, hladno predjed ali izdatno
malico. Poleg bučnega uporabljajo tudi rastlinsko ričkovo ali totrovo
olje. Naslednja koroška posebnost je kruhov hren (poleg mlečnega,
jabolčnega in jajčnega hrena), odlična priloga k mesu, pečenkam in
praženemu krompirju. Domače gostilne in restavracije na Koroškem najdete
na spletni strani Kulinarika.
|
|