ZNAMENITOSTI STRUNJANA

Nekaj neopredeljivega je, kar me vleče tja. Tako kot radi rečemo za Kras, ima tudi Strunjan svojo dušo. Pokrajina mehka, odprta, barvita, raznolika, razpeta med terasami, solinami in klifi,  na stičišču morja in kopnega, je radoživa in spokojna hkrati. Nežno in zanesljivo se te dotakne energija, ta nevidna tančica, ki lebdi nad Mesečevim zalivom, se previdno približa klifu, vedno znova in znova ovija velik kamniti križ, poboža oljke, trte in kakije, poveže pinje v rahlo šumenje, objame Stjužo, se sprehodi po solinah, odpočije na pomolih. Potem se obrne proti morju in vanj razpre svoje silnice. Ti pa še kar sediš tam, na pomolu, gledaš proti Piranu in se nasmihaš življenju. Strunjan ponuja dosti več kot le razgled na Piran: ravnico, ki se odpira proti morju, kjer ustvarjajo obala, laguna in soline samosvoj svet, vabi v višino, na rob klifa do velikega kamnitega križa, skriva biser, imenovan Mesečev zaliv. Razkazuje griče in terese, da postane pokrajina valovita in živa ter odpira poti v zaledje in ob morju. Narava je  vedela, kako iz obmorskega kraja narediti prijazen ambient, ki mu zdaj rečeno Krajinski park Strunjan. Skupaj s človekom pa sta iz zdravilišča ustvarila tisto, za kar menda nimamo slovenskega izraza: wellness in to v najširšem  pomenu besede. Tik ob robu klifa, ki mu v Sloveniji ni enakega, se ponaša velik bel kamniti križ. Pot do tja spada med obvezne smeri pohajkovanja po Strunjanu in njegovi okolici. Križ, ves mogočen in dostojanstven, je kot prometni znak STOP v prijaznejši obliki. Prijazen zato, ker ne ukazuje, temveč vabi z razgledom in energijo. Vidiš morje, mesta, hribe, ravnino in strme stene. Prostranost, ki jo tvoja široka slovanska duša srka vase kot zalogo za težje čase. Še več jo boš zajel, če verjameš, da se je tu pred davnimi leti zgodil čudež. Strunjanske soline so kot speča princesa, ki si je zgradila svoj svet miru in zatišja iz kanalov, solnih polj, mostičkov in potk, mehkih, da ostane korak na njih neslišen in ne zmoti malih belih in sivih čapelj. Družbo jim dela Stjuža, edina slovenska laguna, ki je bila včasih odprt zaliv, danes pa jo z morjem povezuje le kanal. Njena mirna površina bolj kot na morje spominja na gorsko jezero, kar pa še zdaleč ne velja za njene biološke značilnosti. Morskih trav, rakov in mehkužcev v gorah pač ne boste našli, v Strunjanu pa se dobro počutijo. Mesečev zaliv ima kar nekaj presežnikov: je najbolj skrit, najteže dostopen, a žal tudi najbolj nevaren, ker se lahko zgodi, da tja pade del kamenine iz višje ležečih plasti peščenjaka. Je pa tudi najlepši biser tega dela in, tako vsaj trdijo nekateri, celotne slovenske obale. Romarska Cerkev  Marijinega prikazovanja je, tako kot vse cerkve, postvljena prav tam, kjer je treba. Že dolgo pred nami so imeli nekateri nezmotljiv občutek za prostor in tudi za razgled. Vse, kar so imeli naši predniki na razpolago za take podvige, je bila intuicija. Sedaj imamo vse, le intuicije ne. Široko razpredene poti vodijo do mest in vasi, ob morju in v zaledje. S kolesom ali peš, po Parenzani – Porečanki po slovenko – ali po drugih poteh, čez grič ali skozi predor, ne boš se izgubil. Oznake so postavljene tam in tako, da vedno najdeš pravo smer. Šared, Piran, Jagodje, Portorož, Beli Križ, Šentjane, Izola, Strunjanska dolina, vse si lahko ogledaš s kolesom ali brez njega. Za kolesrje ne bosta predaleč niti Koper in Sečoveljske soline. Ko vse našteto obdelaš, si rečeš: Taka je torej slovenska Istra. Njen drugi del boš morda raziskoval iz drugega izhodišča. Drevored Ob glavni cesti Koper - Sečovlje stoji drevored pinij Drevored je star okoli osemdeset ali morda celo devetdeset let, začne se malo pred odcepom na lokalno cesto v Strunjan. Zasajen je bil med letoma 1920 in 1930. S svojimi sto šestnajstimi drevesi je najbolje ohranjen drevored pinij v celotni Sloveniji (z njim se lahko primerja le še nekoliko krajši drevored v Izoli). Strunjanski drevored je zaščiten in ima status naravnega spomenika. V Strunjanu pa je še en drevored pinij. V devetdesetih letih 20. stoletja so v takratnem zdravilišču (sedaj Talaso Strunjan) sprejeli odločitev, da se ob Stjuži od plaže do glavne ceste zasadijo pinije. Tako je nastal kilometer in pol dolg drevored s sto šestimi pinijami, ki sedaj omogoča prijeten sprehod ob morski laguni Stjuža. Morska laguna Stjuža Stjuža se uvršča med edino morsko laguno na slovenski obali. Nekdaj je bila odprt zaliv, pred okoli 200 leti pa so med zalivom in morjem naredili nasip, tako da je sedaj laguna povezana z morjem le preko kanala. Ime Stjuža izhaja iz italijanske besede Chiusa in pomeni zaprta. Stjuža je zelo plitva. Gibanje vode je odvisno od oseke in plime, medtem ko morskih tokov in valov ni. Na Jadranu so morske lagune najbolj pogoste na skrajnem severnem delu Jadranskega morja in na zahodni obali. Poznane so predvsem po gojenju rib in številnih vrstah ptic. V Stjuži so gojenje rib opustili že v tridesetih letih 20. stoletja. Ta način lovljenja rib se je ohranil le še v Italiji. V blatnih rovih dna lagune živi do 5 cm velik rak  imenovan škardobola, znanstveno ime zanj je Upogebia prusilla, ribiči te rake lovijo za vabe pri ribolovu na različne vrste bele ribe. Dno lagune prekriva travnik kolenčaste cimodoceje in prave ter male morske trave. Podvodni travnik je prava zakladnica različnih vrst rakov, mehkužcev, rib in drugih živali. Laguna spada v Naravni rezervat Strunjan-Stjuža. Strunjanske soline in Stjuža so izjemen preplet življenjskih okolij, ki ni prisotno nikjer na slovenski obali. Dno morske lagune je prekrito s travnikom kolenčaste cimodoceje in pravimi ter malimi morskimi travami. V travniku so svoj življenjski prostor našle različne vrste mehkužcev, rib, rakov in drugih živali. V Stjuži je veliko ptic, ki si hrano, gnezdišče ali skrivališče poiščejo na brežinah in nasipih, med sestoji trstičja in slanoljubnih rastlin. Najbolj pogosti ptici sta siva čaplja in bela čaplja. Rt Strunjan - Naravni rezervat Strunjan Naravni rezervat Strunjan je del Krajinskega parka Strunjan. Območje parka zajema Strunjanski polotok, od Simonovega zaliva do izliva Strunjanskega potoka Roje, vključno z 200 metrov dolgim pasom morja, notranjim delom Strunjanskega zaliva, z morsko laguno Stjuža in s Strunjanskimi solinami. Površina celotnega rezervata je 160 ha. Je izjemnega pomena z vidika varovanja naše naravne dediščine, poleg tega pa tudi za ohranjanje ekološke stabilnosti in biotske raznolikosti celotnega Tržaškega zaliva. Najznačilnejši del rezervata je do 80 m visok in 4 km dolg flišni klif, katerega prepadne stene so občasno prekinjene z erozijskimi grapami, stik kopnega in morja pa je v celoti ohranjen v bogastvu svojih naravnih procesov in oblik. Značilna je abrazijska terasa ob vznožju klifa. Na rtiču Strunjan so zaradi izpostavljenosti delovanju vetra in morja ter geološke zgradbe rta geomorfološki pojavi zelo izraziti. Ti pojavi so naslednji: številni spodmoli, razgaljene plasti peščenjaka ter skalni bloki odlomljeni z višje ležečih turbiditnih plasti. Zanimivi so tudi mikrotektonski prelomi, ki prekinjajo potek flišnih plasti. Krajinski park Strunjan ima najdaljši odsek ohranjene naravne obale v Tržaškem zalivu. Zaliv svetega križa - Mesečev zaliv Na poti na strunjansko plažo srečate lokalno znamenitost - to je veliki beli križ, ki stoji na vrhu klifov. Če se oddaljite od mogočnega križa, vas bo strma pot vodila do Mesečevega zaliva, ki nosi tudi ime Zaliv svetega Križa. Mesečev zaliv je del strunjanskega obalnega pasu, ki sodi v krajinski park, ki je izjemnega geografskega, botaničnega in živalskega pomena. Zaliv sv. Križa je pomemben zaradi podvodnih travnikov dveh cvetnic (morskih trav) in je najdišče tudi do meter velikih školjk – leščurjev. Rezervat je del krajinskega parka Strunjan in je zelo zanimiva sprehajalna pot zaradi svojih prepadnih sten. Do rezervata lahko pridemo iz kopališča v Strunjanu ob vznožju klifa, od cerkve sv. Marije in Strunjanskega križa nad klifom ali iz Simonovega zaliva ob vznožju klifa. Cerkev sv. Marije je najpomembnejše romarsko središče cele Istre. Rezervat obsega 4 km dolgo severno obalo Strunjanskega polotoka med Simonovim in Strunjanskim zalivom ter pripadajoči 200 metrski pas obalnega morja. Za rezervat so najbolj značilne prepadne stene klifa, visoke do 80 m, ki so zgrajene iz mehkih flišnih plasti. Dež, veter in morje jih neprestano oblikujejo in spreminjajo njihovo obliko. Je največja znana obmorska flišna stena ob vsej jadranski obali. Ob vznožju klifa se je med strmim pobočjem in morjem izoblikovala značilna prodna terasa, ki je ponekod široka do 7 metrov – zaliv sv. Križa, na rtičih pa ozka in prehodna le ob oseki – rt Strunjan. Kopni del rezervata je porasel z značilnimi submediteranskimi drevesnimi in grmovnimi vrstami (mali jesen, črni gaber, ruj itd.), na rtu Ronek pa uspevajo tudi prave sredozemske rastline, kot sta mirta in jagodičnica. Informativne table so postavljene ob vznožju klifa in ob poti nad klifom.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.