STRUNJANSKI KLIF

Strunjanski klif je največja znana obmorska flišna stena ob vsej jadranski obali. Ker je fliš mehka kamnina jo morje v spodnjem delu ves čas izpodjeda, vremenske razmere pa povzročajo razpadanje in erozijo v zgornjih plasteh. Posledica tega so zanimivi geološki in geomorfološki pojavi kot so spodmoli, mikrotektonski prelomi, nalomljeni skalni bloki ter poševne plasti peščenjaka, ki se iztekajo v morje in ponekod ustvarjajo pravi pravcati naravni tlak neposredno na meji med morjem in kopnim. Ob vznožju klifa se je med strmim pobočjem in morjem izoblikovala značilna prodna terasa, ponekod široka do 7 metrov, na rtičih pa ozka in prehodna le ob oseki. Pogled z edinega flišnega klifa v Jadranskem morju, ki se ponaša z višino 80 metrov in dolžino 4 kilometre, je naravnost osupljiv. Obdaja ga Mesečev zaliv, kjer je ena najlepših, najčistejših in najsamotnejših plaž – daleč od vrveža in dosegljiva samo peš. Strmo severno obrežje Strunjanskega je najdaljši strnjen del naravne obale v celotnem Tržaškem zalivu. Vključno s pripadajočim 200 metrskim pasom obalnega morja je z uredbo o krajinskem parku razglašen za naravni rezervat. Naravni rezervat se ponaša s štiri kilometre dolgim in 80 metrov visokim flišnim klifom ter z značilnimi submediteranskimi rastlinami. Njegov najznačilnejši del so prepadne stene, visoke do 80 metrov, zgrajene iz mehkih flišnih plasti, ki jih morje, veter in dež vztrajno oblikujejo in spreminjajo. Zgornji rob klifa in posamezne erozijske grape porašča značilna submediteranska združba črnega gabra in ojstrice. Da pa smo kljub temu del Mediterana nas prepriča vegetacija na rtu Ronek, kjer srečamo čisto prave sredozemske rastline, med katerimi izstopata predvsem jagodičnica in mirta. Prodna terasa ob vznožju prepadnih sten je ob oseki izjemna sprehajalna pot in poučna razstava geoloških in geomorfoloških pojavov. Tu srečamo spodmole vseh velikosti in oblik, hodimo po razgaljenih plasteh peščenjaka, ki po svoji barvitosti in oblikovanosti prekašajo najlepše kamnite tlake ter iščemo svojo pot med ogromnimi skalnimi bloki, odlomljenimi iz višje ležečih plasti karbonatnega turbidita. Ob oseki, ko se morje nekoliko umakne in nam odkrije delček svojega neizmernega bogastva, je ob sprehodu potrebno veliko pazljivosti, da ne poškodujemo rakov vitičnjakov, latvic in klapavic, ki zaprti v svoje "oklepe" uspešno kljubujejo nekajurni suši in poletni vročini. Raznolikost življenja se pod morsko gladino še stopnjuje. Trdno dno, poraslo s številnimi vrstami alg, med katerimi so zaradi svoje drevesaste oblike najbolj opazne cistozire, preide nekoliko globlje v muljevito in peščeno dno. Na njem uspevajo obsežni travniki cvetnice kolenčaste cimodoceje, v njih pa kraljujejo leščurji in črvi cevkarji. Nekoliko globlje se morsko dno na prvi pogled spremeni v ravno, pusto pokrajino, brez znakov življenja. A videz vara. Na peščenem dnu kar mrgoli in pozoren pogled odkrije številne organizme, od barvitih morskih vetrnic, polžev, školjk, plaščarjev in spužev do morskih ježkov in kačjerepov, ki v zavetju polmraka in zatišju morskega dna tkejo nevidne niti in vzdržujejo poslanstvo te neskončne, modre zibelke življenja. Čudovito morje in intimni kotički na plaži vas bodo prepričali, da se vrnete v zaliv, kjer kraljuje Mesec. Pot do zaliva je malce bolj zahtevna, saj je do njega mogoče priti samo peš. Toda najlepši dragulji so običajno najbolj skriti, če pa jih najdemo, je zadovoljstvo nepopisno. Izgubili se ne boste: informativne table so postavljene ob vznožju klifa in ob poti nad klifom. V Krajinskem parku Strunjan so ožji zavarovani deli, kjer velja strožji varstveni režim. To so: Naravni rezervat Strunjan, Naravni rezervat Stjuža – Soline ter Naravni spomenik Pinijev drevored. Dostop: s kopališča v Strunjanu ob vznožju klifa, od cerkve sv. Marije in Strunjanskega križa nad klifom, iz Simonovega zaliva ob vznožju klifa.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.