ZNAMENITOSTI KOPRA

Belveder Belveder je območje, ki se nahaja ob robu zgodovinskega starega jedra Kopra. Za domačine in druge obiskovalce je lepo urejena sprehajalna pot z drevoredom in klopmi. Od tukaj je zanimiv razgled na Luko Koper. Sprehajalna pot vodi na Kopališko nabrežje, kjer se nahaja Mestno kopališče Koper, ki je edino kopališče v mestu. Benkova hiša Domačija stoji na spodnji strani strnjeno pozidanega vaškega jedra. Kmetijo sestavljata dva objekta postavljena v nizu. Leva stavba je novejša in na fasadi so se ohranila le dva glagolska napisa. Desna zgradba, nizek in čokat dvoetažen objekt z vkopano kletjo, je Benkova hiša, najstarejši poznan signiran in datiran objekt ljudskega stavbarstva na Slovenskem, s sledovi sočasnega poznogotskega in romanskega oblikovanja. Grajena je iz klesanih apnenčastih in lapornih kamnitih blokov. Hiša ima dve osnovni etaži in v vsaki je le en prostor. Spodnja etaža je bila hlev in prostor za shranjevanje orodja. Zgornja etaža pa je bilo bivališče. Hiša ima majhne okenske odprtine in zaobljene portale. Na zahodni strani hiše je polkrožno zaključen portal z napisom, da sta hišo l. 1489 zgradila mojstra Andrej in Benko (Andreas et Benco construxerunt). Drugo tolmačenje napisa govori o lastnikih Andrejašiču in Bažcu. Starejša letnica nastanka naj bi bila celo 1457. L. 1990 so hišo s pomočjo konservatorjev temeljito prenovili. Carpacciova hiša Hiša naj bi bila po izročilu dom znanega beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia, v resnici pa je v prvi polovici 16. stoletja v njej živel samo njegov sin Benedetto. Zgradba je izjemno lep primer gotske stavbe iz 14. stoletja. Današnjo podobo je dobila stavba po preureditvenih posegih iz leta 1935 in leta 1955.  Carpacciov trg v Kopru je okrašen z Justininim stolpom in vodnjakom v obliki kapitela. Na njem se nahaja istoimenska hiša. Po izročilu je tukaj rojen tudi slikar Vittore Carpaccio. Za skladiščem Sv. Marka se nahaja Carpacciov trg, na njem pa Justinin steber, ki je nastal leta 1572. Steber je okrašen s koprskim grbom, ki je bil postavljen v znak zmage pri Lepantu, kjer je sodelovala tudi Koprska galija. Na isti osi kot se nahaja Justinin steber se nahaja vodnjak iz sredine 15. Stoletja, ki ima obliko kapitela. Vodnjak je pripeljan iz Benetk, na Carpacciov trg pa je postavljen šele leta 1935. Na trgu se, na številki 6, nahaja beneško-gotska stanovanjska dvonadstropnica iz 14. stoletja, znana pod nazivom Carpacciova hiša. Čeprav izročilo govori, da je v njej rojen beneški slikar Vittore Carpaccio, se zdi, da je v hiši živel Vittoreov sin Benedetto Carpaccio, ki bi naj tukaj živel do polovice 16. stoletja. Prekrasni primer gotske arhitekture, ki jo krasijo gotska okna na gornjem nadstropju, današnjo podobo dolguje temeljiti obnovi iz leta 1935 in 1955. Casa Veneziana Srednjeveška ureditev Case Veneziane je nastala po 13. oziroma 14. stoletju, torej v beneškem obdobju razširitve mesta po celotnem predelu otoka. Njeno ime sega v obdobje med leti 1920 in 1930, ko jo je vodja spomeniško varstvene službe v Trstu Ferdinando Forlati v svojih skicah imenoval Casa Veneziana.  Stavba je zanimiva tudi zato, ker se je celotna zidana struktura v urbani in arhitekturni zasnovi v veliko elementih ohranila do danes. Na področju Ribiškega trga je potekala stara linija obzidja mesta Koper, ki je morala nastati pred predajo mesta Benetkam oz. pred njegovim uporom, ko so Benečani v celoti porušili mestno obzidje.Casa Veneziana predstavlja vzhodno stranico Ribiškega trga kot enega najpomembnejših koprskih obodnih trgov. Z arheološkimi raziskavami je bil odkrit ohranjen segment srednjeveškega obzidja kar je potrdilo domnevno linijo starega obzidja. S sanacijo in rekonstrukcijo objekta so prišli do izraza nekateri najpomembnejši primeri koprske srednjeveške arhitekture. Linija starega obzidja je ponazorjena s kamnitim zidom v zahodnem delu atrija, v dvorani so odlično prezentirane kamnite srednjeveške stopnice postavljene na nove jeklene traverze, ohranjena so gotska okna ter ponazorjen omet iz različnih časovnih obdobij. Ferrarska ulica Ferrarska ulica se nahaja na obrobju zgodovinskega starega jedra Kopra. Na tem delu se nahajajo največja podjetja v Kopru, kot so Intereuropa, Luka Koper, Banka Koper, hotelske in študentske namestitve, kot so Garni Hotel Pristan, Študentski dom Koper in Motel Port, Hotel Vodišek, trgovski centri - Mercator center Koper, Lidl, Harvey Norman in drugo Fontico Gradnja stavbe se omenja že leta 1392, končno obliko dobi okrog 1460, kasneje pa so še nekoliko spreminjali videz pročelja. Sodi med najstarejše zgradbe na trgu Brolo. Od vsega začetka je bila stavba namenjena za skladiščenje žita, ki so ga ob slabih letinah ali vojnah delili meščanom. Na zgradbi lahko občudujemo poleg renesančnih in gotskih oken še bogato heraldično okrasje. Fontico je inštitucija, ki jo je potrebovalo vsako beneško mesto. Gre za skladišče žita, ki je igralo pomembno preskrbno vlogo, povezano je bilo tudi s trgovino. Ponekod so fontiki sčasoma tudi postali prenočišča za trgovce. V Benetkah so jih imeli več, npr. Fondaco dei tedeschi, Fodaco dei turchi itd. Beseda izvira iz grškega pandokos, ki označuje prenočišča. Koprski Fontico se omenja že leta 1392, končno obliko dobi okrog 1460, kasneje pa so še nekoliko spreminjali videz pročelja. Sodi med najstarejše zgradbe na trgu Brolo in mončo določa vlogo trga kot glavnega preskrbnega središča za prebivalstvo. Od vsega začetka je bila stavba namenjena za skladiščenje žita, ki so ga ob slabih letinah ali vojnah delili meščanom. Pročelje zaznamujejo gotska okna v nadstropju ter gotski portal, v pritličju pa lahko opazimo bogato okrašena renesančna okna. Poleg teh krasi pročelje še bogato heraldično okrasje, ki se nanša večinoma na embleme koprskih podestatov, ki so posebej prispevali k dobremu delovanju te preskrbne in socialne inštitucije. Med najpomembnejšimi je grb podestata Bernarda Dieda, ki vsebuje najstarejši primer simbola sonca, ki si je kasneje razvil v koprski grb.  Foresteria in Armenia Obe stavbi sta nastali v 15. in 16. stoletju. Foresteria, v preteklosti imenovana tudi Albergo nuovo, je služila sprejemu in bivanju podestatovih gostov. Foresterio krasijo zelo lepa kamnita renesančna vrata, imenovana »Porta del Corte«. Sosednja stavba, Armeria do leta 1550 služi kot skladišče orožja (orožarna), kasneje pa ga zamenja mestna hranilnica oziroma zastavljalnica za ubožne (ex Monte di Pietà) ter prostori mestnih uradov in vicedomov. Nekdaj ločeni stavbi so povezali v 18. stoletju, ko so tudi povišali Armerio za eno nadstropje. Foresteria, v preteklosti imenovana tudi "Albergo nuovo", je služila sprejemu in bivanju podestatovih gostov. Uporabljal jo je tudi sam podestat kot začasno rezidenco, predvsem takrat ko je po izteku svojega mandata čakal na odhod v Benetke ali na novo službeno zadolžitev. Foresterio krasijo zelo lepa kamnita renesančna vrata, imenovana »Porta del Corte«. Postaviti jih je dal podestat Pietro Loredan leta 1505, na timpanonu vrat je nameščen njegov grb. Vrata so vodila v notranje dvorišče, kjer je stala cerkvica sv. Katarine. Armeria ali "magazzino delle munizioni" do 16. stoletja služi kot skladišče orožja (orožarna), kasneje pa ga zamenja mestna hranilnica oziroma zastavljalnica za ubožne imenovana "Monte di Pietá". V tem času je šlo še za prtilično stavbo, bila pa je nadgrajena v 18. stoletju in združena z foresterio. Po zaprtju Monte di Pietá v njej dobijo prostor mestni uradniki in vicedomi, v 19. stoletju pa postane sedež Koprske občine. V letu 1872 je bil zato nad glavni portal nameščen tedanji koprski grb z obrazom gorgone Meduze in napisom "municipio". V povojnem času so prostori Armerie služili sodišču, na stransko fasado pa je bilo nameščenih več spominskih plošč žrtvam druge svetovne vojne. Obe stavbi sta danes prenovljeni in služita potrebam rektorata Univerze na primorskem ter Fakulteti za humanistične študije. Frančiškanski samostan svete Ane Koper Frančiškanski samostan sv. Ane Koper in cerkev sv. Ane se nahajata na Destradijevem trgu v starem mestnem jedru. Prvi frančiškani so prišli v Koper kmalu po smrti ustanovitelja sv. Frančiška Asiškega (1181 – 1226). V letu 1229 je mesto gotovo obiskal sv. Anton Padovanski in ustanovil prvo skupnost bratov frančiškanov. Samostan in prvotna cerkev sta se pričela graditi v letu 1493 ter bila dokončana in opremljena do leta 1513. Iz listine iz leta 1644, je razvidno, da je imel samostan v tem času obnovitvena dela. Frančiškanski samostan Koper je bil že od ustanovitve določen na vzgojno hišo in zaradi tega sta v njem potekala študij filozofije in teologije. Samostan svete Ane je bil do druge svetovne vojne eden od najbogatejših sakralnih ambientov, saj je imel v hrambi bogato knjižnico ter slikarsko zbirko znanih avtorjev, ki se je nahajala v samostanski cerkvi. Po koncu druge svetovne vojne so samostan podržavili in spremenili v zapore. Leta 2004 so frančiškani samostan dobili nazaj v posest in v letu 2006 začeli z obnovitvenimi deli, ki so potekala do leta 2008. Hlavatyjev park - je zelo priljubljen med domačini in drugimi obiskovalci. Od parka poteka ob morju sprehajalna pot v smeri Žusterne, ki je bila nekdaj samostojno naselje, danes pa je stanovanjska četrt Kopra s hotelom in bazenskim kompleksom Aquapark. Hiša od Bardinca V sosednjem prostoru je predstavljena vinska klet z najstarejšo istrsko in izjemno dobro ohranjeno leseno vinsko stiskalnico iz  19. stoletja. Zgornji prostor je namenjen predstavitvi krajevne zgodovine, ki zaznamuje življenje prebivalcev pred drugo svetovno vojno in po njej. Sloves si je prislužila predvsem zaradi svoje starosti, saj je bila zgrajena pred dobrimi sto leti in je že napovedovala sodobnejšo gradnjo hiš v Loparju, ki se je uveljavila predvsem po II. svetovni vojni. Pri tem so bili poleg kuhinje in kleti (kantina) pomembni še zunanji gospodarski objekti, kot so hlev, svinjak in kokošnjak, s kamnom tlakovano dvorišče, pergola in zunanje stopnišče. Dušo tej stari hiši daje tudi njena rodbina, ki je prav tako ena najstarejših v vasi. Domačini se še spominjajo gospodarjev Jožeta in Pepe Kavrečič, katerih sin Stanko je s svojo družino ostal na kmetiji ter se ukvarjal s kmetijstvom, dodaten zaslužek pa sta jim prinašali čevljarska in brivska obrt. Po vojni, okrog leta 1955, se je družina preselila v Milje pri Trstu, kjer je odprla čevljarsko delavnico in trgovino s čevlji. Po tem, ko so Bardinci odšli v Trst, je njihova hiša v Loparju prešla v družbeno last in sprejela nove stanovalce. Zgornji, večnamenski prostori so danes namenjeni razstavišču, kjer so na ogled predmeti istrske kmečke kulture in zgodovinska ter narodno-kulturna zbirka iz Loparja in okolice. Muzejsko zbirko dopolnjujejo tudi spodnji prostori, kjer sta ohranjena nekdanja kuhinja z ognjiščem ter pripomočki za peko kruha in kuhanje ter klet, v kateri si obiskovalci lahko ogledajo stiskalnico grozdja, ki je stara 152 let in izhaja iz Ospa. Pred hišo stoji tudi najstarejša mlatilnica na Slovenskem iz leta 1803. Kapodistriasov in Giodanov trg Kapodistriasovem in Giodanovem trgu se nahaja Pokrajinski arhiv Koper, cerkev in samostan sv. Klare, spomenik Ioannisa A. Kapodistriasa – prvi grški guverner, cerkev in samostan sv. Marte iz leta 1621, cerkvica in oratorij sv. Justa, palača Tiepolo in drugo. Gradnja cerkve sv. Marte je trajala tri leta, nato se ji je priključil še samostanski kompleks. V cerkvi je oltarna slika, ki je ena izmed najlepših umetnin v Kopru. Prikazuje Marijo z otrokom, ki blagoslavlja prizadete od strašne kuge in sprejema mesto v svoje varstvo. Koprska veduta na oltarni sliki je izjemno dragocen dokument, ki prikazuje podobo mesta v dvajsetih letih 17. stoletja. Loža Stavba je bila zgrajena v 15. stoletju, današnji videz pa je dobila v 17. stoletju. Namenjena je bila za debatni klub vseh meščanov, njihove razprave pa so upoštevali tudi v mestnem svetu. Krasi jo številno heraldično okrasje in terakotna plastika Madone z otrokom v vogalni niši, postavljena v spomin na uničujočo kugo iz leta 1554. Od sredine 19. stoletja dalje se v njenem pritličju odpre tudi kavarna, kjer lahko tudi danes spijete kavo in uživate v pogledu na celoten trg, ki je eden najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Mestni stolp Koprski zvonik oziroma nekdanji mestni stolp je čudovita razgledna točka, iz katere lahko vidimo bližnjo in daljno okolico Kopra. Pod nami so kot na dlani Pretorska palača, Foresteria in Armeria, Loža, palača Pizzarello-Palma, Luka Koper, trg Brolo, stavba RTV Slovenije in mnoge druge znamenitosti. V daljavi se skrivata Žusterna in Ankaran. Do vrha zvonika nas pripelje 204 stopnic. Celotna višina stolpa je 54 metrov, na višini 43 metrov pa lahko občudujemo razgled. Zvonik je bil nekoč romanski utrdbeni objekt. V zvonik so ga spremenili v obdobju od 15. do 17. stoletja in od takrat služi v liturgične namene. Pokrajinski muzej Koper Pokrajinski muzej Koper se nahaja v samem središču starega mestnega jedra. Svoje prostore ima v palači Belgramoni Tacco iz začetka 17. stoletja, ki je ena najlepših baročno – manierističnih stavb v Kopru. Pokrajinski muzej Koper je pomemben kulturnozgodovinski muzej, ki ima v oskrbi premično kulturno dediščino, ki jo predstavlja najširšemu krogu prebivalstva. Muzej na vsebinskem področju delovanja pokriva področje zgodovine, arheologije, kulturne in umetnostne zgodovine ter etnologije italijanske in slovenske kulturne dediščine obalno – kraškega predela. V muzeju so na ogled stalne zbirke z naslovom Skozi spiralo časa, V znamenju križa, Musica Aeterna Est, zbirka Poznogotska umetnost in glagolska kultura na podeželju, zbirka Renesansa in renesanse, umetnostnozgodovinske zbirke, muzejska orožarna, od Avstro-Ogrske do Jugoslavije, ter zbirka Med Serenissimo, Napoleonom in Habsburžani. Prazgodovinska arheološka zbirka Skozi spiralo časa prikazuje poselitev južne Primorske skozi arheološka obdobja vse od starejše kamene dobe do konca železne dobe. V zbirki V znamenju križa je glavna nit krščanstvo, ki zaznamuje tako padec Rimskega cesarstva, kot začetek novega zgodovinskega obdobja. Musica Aeterna Est je glasbena zbirka, ki predstavlja urbano in ruralno glasbeno življenje Slovenske Istre. Zbirka Poznogotska umetnost in glagolska kultura na podeželju predstavlja gradnjo in opremljanje srednjeveških cerkev v Istri.  Renesančna zbirka prikazuje izbor umetnin od druge polovice 15. in vse do 17. stoletja. Gradivo umetnostnozgodovinskih zbirk je razstavljeno v palači in lapidariju na prostem. Zbirka Muzejska orožarna prikazuje hladno orožje in strelno orožje z vžigom na netilno kapico in kremen iz obdobja 17., 18. in 19. stoletja. Zbirka Med Serenissimo (Beneška republika), Napoleonom in Habsburžani prikazuje prelomno obdobje, ko so se na območju Istre izmenjale tri države in ji vsaka pustile svoj pečat. Pretorska Palača Mestna občina Koper je z obnovljeno Pretorsko palačo maja leta 2001 dobila mestno hišo v središču mesta in na trgu, ki je do današnjih dni ohranil svojo izvirno municipialno zasnovo.  Pretorska palača zapira južno stran osrednjega mestnega trga. Koper naj bi sicer svojo prvo mestno palačo dobil že leta 1254. Izčrpnejši podatki o oblikovanju mestnega trga govorijo o letih 1268/69. Z največjimi gradbenimi posegi pa so začeli po velikem uporu leta 1348. Leta 1380, ko so Genovežani napadli in požgali Koper, so bila še nedokončana dela uničena. Začetki gradnje nove mestne palače segajo v leti 1452/53. Najprej je zraslo levo krilo s portikom, ki z osrednjega trga vodi v slikovito Calegarijo (Čevljarska ulica), desno krilo je iz 80 let XV. stoletja, leta 1505 pa je nastal še lep renesančni portal oziroma vrata 'del Corte,' ki je prek manjše terase nad sabo povezal Pretorsko palačo in Foresterijo. Obe krili uravnava v os čelnega plašča vstavljen kip Pravice. Dokončno podobo je Pretorski palači in drugim zgradbam na Platei comunis vtisnil šele baročni čas. Pročelje palače je s korenitejšimi posegi ob prenovi leta 1664, z novo razporeditvijo heraldičnega okrasja in spominskih, plošč dobilo rafinirano podobo idealne harmonije. S propadom Beneške republike leta 1797 je Pretorska palača izgubila nekdanji sijaj, z odhodom podestatov, kapitanov in Velikega sveta pa tudi svoj pomen. Pod avstrijsko upravo so v XIX. stoletju sedež županstva prenesli v Armerijo. Niti prizadevanja italijanskih oblasti po I. svetovni vojni, da bi palača spet postala sedež občine, se niso udejanjila. Ker so si tudi kasnejše nove mestne uprave poiskale prostore drugje, se je stanje palače slabšalo. Nekaj življenja so ji vdahnili šele s statično sanacijo in odprtjem restavracije Capris v letih 1968/69. Platea Comunis sodi v sam vrh najkakovostnejših mestnih prostorov in Pretorska palača je najimenitnejša koprska palača na osrednjem mestnem trgu, zato je bila pred leti povsem logična odločitev strokovnjakov in občine, da mora biti osnovna namembnost prenovljene Pretorske palače mestna hiša - s prostori za župana in mestni svet ter poročno dvorano. Po letih celovite prenove, začela se je leta 1991, se je koprsko županstvo vselilo v palačo, ki s pročeljem in številnimi napisnimi kamni, z grbi in drugimi kamnoseškimi detajli pripoveduje zgodovino in usodo mesta. Za včeraj, danes in jutri.  Obnova glavnega dela Pretorske palače je veljala 800 milijonov tolarjev. Od tega je Mestna občina Koper vložila 600 milijonov, 150 milijonov tolarjev je bilo evropskih sredstev Phara, približno 50 milijonov je prispevala država. Pri opremljanju notranjosti palače je pomagalo koprsko gospodarstvo. Po odprtju v maju je Pretorska palača zaživela tudi kot prostor za srečevanja. Poleg sej občinskega sveta, prootokolarnih sprejemov, so bile v njej številne razstave, posveti, srečanja in predavanja. Mestni stolp na Titovem trgu, v osnovi romanski utrdbeni objekt, od 15.-17. stoletja spremenjen v zvonik, služi danes kot razgledna točka. V zimskem času je mestni stolp zaprt za oglede. Prešernov trg Prešernov trg z okolico zajema naslednje znamenitosti: vodnjak Da Ponte, cerkev Svetega Bassa, palača Cadamuro Morgante in vrata Muda. Vodnjak Da Ponte se omenja že leta 1423. Včasih so Prešernov trg imenovali Da Pontejev trg. Vodovod so speljali s celine do otoka že konec 14. stoletja. Leta 1666 je star vodnjak zamenjal današnji vodnjak, ki je izdelan v obliki mostu. Most simbolično ponazarja ime župana da Ponte, ki ga je dal zgraditi. Kot zajetje pitne vode je bil uporaben do leta 1898. Bazen za vodo je v obliki osmerokotnika. Obdan je s 15-timi pilastri, ki nosijo znake koprskih plemiških družin, ki so prispevale denar za njegovo izgradnjo. Je kvalitetno baročno kamnoseško delo. Cerkev Svetega Bassa je nastala na mestu nekdanjega hospicija Svetega Nazarja iz 15. stoletja, ki je služil ubožnim meščanom in tujcem. V njej je bila tudi prva bolnišnica v mestu. Cerkev je bila predelana leta 1731. V njej hranijo tudi kip Svetega Bassa. Mestna vrata Muda z obzidjem je dal postaviti leta 1516 pretor Sebastiano Contarini. Vrata Muda so glavna kopenska mestna vrata Kopra. So edina ohranjena reprezentančna renesančna mestna vrata izmed dvanajstih, ki so se nekdaj odpirala v mestnem obzidju. Ohranjen slavolok pelje skozi širok prekrit prostor do notranjega dela mesta. Bil je mitniška postaja. Vsi obiskovalci mesta, ki so pripotovali po nasipu s kopnega, so morali skozenj. Na vratih lahko vidite simbolne levje glave. Višje je vklesano sonce, simbol mesta. Obrobje starega mestnega jedra Koper je slikovito obmorsko mesto na slovenski obali Istre. Je drugo največje obalno mesto in upravno središče Mestne občine Koper. Ob mestu se nahaja pomembno pristanišče Luka Koper, ki je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče.  Staro mestno jedro Kopra leži na nekdanjem otoku, ki se je po naravni poti in z nasipavanjem združil s kopnim delom. Na nasutem predelu so sezidali novo mestno središče in luko, na bližnjih gričevnatih območjih pa so se razrasle nove stanovanjske soseske. Na predelu starega mestnega jedra naj bi bili starogrška Egida in kasneje rimska Insula Caprea. Od tega časa je bil otok vedno poseljen. Med 18. in 20. stoletjem je pristanišče večinoma životarilo zaradi pomembnejše tržaške luke. Slovenija se je po drugi svetovni vojni preko pristanišča začela vključevati v mednarodni pomorski promet in Koper se je skozi leta razvil v večje industrijsko središče s kemično, motorno in kovinskopredelovalno industrijo. Istočasno z gospodarsko rastjo so napredovali tudi kultura, zdravstvo in šolstvo.  Najbolj pomembne kulturne ustanove so Študijska knjižnica, Pokrajinski muzej, dvojezične šole ter radijska in televizijska postaja. Zgodovinsko mestno jedro z mnogimi pomembnimi kulturnimi spomeniki je ohranilo glavne značilnosti srednjega veka. Obrobje starega mestnega jedra zajema Belveder, območje Ferrarske ulice, Pristaniške ulice in Hlavatyjev park. Belveder je lepo urejena sprehajalna pot z drevoredom in klopmi. Od tukaj se odpira zanimiv razgled na Luko Koper. Na predelu Ferrarske ulice se nahajajo največja podjetja v Kopru, kot so Intereuropa, Luka Koper, Banka Koper, nakupovalni centri ter hotelske in študentske namestitve. Pristaniška ulica je posejana s slikovitimi palmami, ki pritegnejo veliko pogledov. Na tem delu se nahajajo Taverna Koper, nekdanje skladišče soli, Hotel Koper, Tržnica Koper in drugo.  V neposredni bližini Kopra se razprostira naravni rezervat Škocjanski zatok, ki predstavlja preostanek morja, ki je nekdaj obdajalo Koper. Je izjemnega pomena zaradi svoje bogate flore in favne. Za obiskovalce je odprt vse dni v letu in je vreden ogleda Taverna Koper Taverna, nekdanje skladišče soli sv. Marka, ki stoji neposredno ob starem koprskem pristanišču, je danes odprt večnamenski prireditveni prostor. Taverna je bila vgrajena v koprski obzidni plašč, na njo sta se navezovala pristaniška vrata ali vrata Sv. Martina na severni, ter manjša utrdba za zaščito pristanišča na južni strani.. Pisni viri pričajo, da so se tukajšnji prebivalci ukvarjali s solinarstvom že leta 1182 in so zato potrebovali primeren prostor za skladiščenje pridelka. Z ukinitvijo solin leta 1912 so v zgrabi dobili svoj prostor ribarnica, restavracija in trgovina, po letu 2000 pa je bil objekt prenovljen in je danes eden izmed najbolj priljubljenih družabnih prostorov v mestu. Istrska mesta doživijo velik razmah gospodarskega razvoja po letu 1000 Mesta pospešeno razvijajo poljedelstvo, predvsem oljarstvo in vinogradništvo, ribolov in solarstvo ter razne druge obrti. Velik pomen pa ima tudi pomorska trgovina, ki ustvarja precejšnje dobičke.  Nagli vzpon privede istrska mesta v spor z Beneško republiko. Prvič leta 1145, ko se Pulj, Koper in Izola (ki je spadala pod Koper) uprejo Serenissimi, a iz bojev izstopijo poražena in so prisiljena v t.i. "prisego zvestobe" (facere fidelitatem) beneškemu dožu in v obvezo o vojaški pomorski pomoči. Med Benečani in istrskimi mesti pride do ponovnih spopadov, v katerih pa mesto Koper ne sodeluje. Koper je upore istrskih mest izkoristil. Benečanom je bil lojalen in v zahvalo je leta 1182 za dobo 29 let dobil pravico do monopolnega pristanišča soli, ki je na odseku med Gradežem in Puljem imelo izključno pravico za uvoz soli na celino. S tem je bil Kopru dan temeljni privilegij, ki ga je v naslednjem obdobju tudi z beneško pomočjo izkoristil za uveljavitev ekonomskega primata med istrskimi mesti. Staro mestno jedro Staro mestno jedro zajema mnogo znamenitosti. Med njimi so Carpacciov trg s Taverno, steber sv. Justine in fontano, vodnjak Da Ponte, Vrata Muda, Pretorska palača, stolnica in mestni stolp, trg Brolo s parkom, Fontico s heraldičnim okrasjem, palača Tarsia, palača Almerigogna, palača De Belli, Rotunda Marijinega vnebovzetja. Carpacciov trg krasi Carpacciova hiša, gotska stavba iz 15. stoletja, bivališče beneškega slikarja Benedetta Carpaccia, sina znamenitega Vittoreja, oba pa sta mestu zapustila bogato slikarsko dediščino. Na sredini trga stoji steber sv. Justine, ki so ga postavili v spomin na udeležbo Koprčanov v zmagoviti bitki proti Turkom pri Lepantu leta 1571. Pogled proti morju nam delno zastira Taverna, nekdaj beneško skladišče soli, danes večnamenski prireditveni prostor. Baročno okrašen vodnjak Da Ponte izhaja iz leta 1666. Tu so se Koprčani nekaj stoletij oskrbovali s pitno vodo, ki je po lesenih ceveh, položenih na morsko dno, prihajala iz morskega zaledja. Vrata Muda, nekdanja mestna vrata, so bila dolga stoletja edini vhod v mesto po kopnem. So v renesančnem stilu. Levo od vrat je ostanek nekdanjega mestnega obzidja z manjšimi obokanimi vrati, desno pa cerkev sv. Bassa iz 16. stoletja. Pretorska palača, mestna hiša v času Beneške republike, je najdragocenejši arhitekturni spomenik Kopra. Pročelje stolnične cerkve Marijinega vnebovzetja je zgrajeno v gotskem in renesančnem slogu, ob njej pa se dviguje impozanten mestni stolp, nekdaj ločen od stolnice. Na sredini trga Brolo stojita kamnita vodnjaka iz konca 15. stoletja, kjer so se meščani oskrbovali s kapnico. Fontico je nekdanja mestna žitnica, zgrajena leta 1392. Škocjanski zatok Za vsakogar, ki bi rad doživel zakladnico biotske pestrosti sredozemskega mokrišča v malem, je obisk naravnega rezervata Škocjanski zatok prava izbira. Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko mokrišče pri Kopru, ki je izjemnega pomena zaradi bogate favne in flore in je največje polslano močvirje v Sloveniji. Naravni rezervat sestavljata dva dela: laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki. Na sprehodu po urejeni učni poti obiskovalci lahko spoznavajo bogat rastlinski in živalski svet z mnogimi redkimi in ogroženimi vrstami. Med temi so v ospredju ptice, ki so jih v zadnjih petnajstih letih opazili skoraj 250 vrst, kar je več kot 60% vseh v Sloveniji opaženih vrst. Podobo območja dopolnjujejo še kamarški konji in istrsko (podolsko) govedo, ki s pašo pomagajo ohranjati vegetacijsko ravnovesje sladkovodnega dela naravnega rezervata. Titov trg Titov trg je središče starega mesta in spada med enega izmed najlepših mestnih trgov na nekdanjem beneškem ozemlju. Je stičišče glavnih mestnih prometnic. Na trgu najprej pade v oči čudovita Pretorska palača. Titov trg z okolico zajema še naslednje znamenitosti: Armeria, palača Pizzarello - Palma, Foresteria, Loža, stolnica (cerkev Marijinega vnebovzetja), palača Del Bello, Patriarhov stolp in rotunda Janeza Krstnika. Pretorska palača spada med osrednje arhitekturne spomenike v Kopru. Ima bogato stavbno zgodovino od 13. do 17. stoletja. V drugi polovici 15. stoletja je v glavnem dobila sedanjo podobo. Zgradili so jo na prostoru dveh starejših hiš iz sredine 13. stoletja. Je najbolj reprezentančen profani objekt mesta s svojim poznogotsko-renesančnim pročeljem in raznorodnimi notranjimi prostori. Palača je bila namenjena posvetnim mestnim funkcijam. Bila je sedež beneških podestatov in kapitanov do konca 18. stoletja. Okrašena je s kipi, grbi in napisnimi kamni. Leta 1664 so nad glavno pročelje postavili gibelinski zobčasti nadzidek. Kamnita in z mečem oborožena Pravica stoji med cinami. Danes je palača za reprezentančne potrebe občine predelana in urejena s stilnim pohištvom v razstavne prostore, pisarne in slavnostno dvorano. Foresteria je bila namenjena za bivanje in sprejem podestatovih gostov. Ima zelo lepa kamnita renesančna vrata. Armeria je bila do leta 1550 skladišče orožja (orožarna), nato pa mestna hranilnica oziroma zastavljalnica za ubožne in prostori mestnih uradov in vicedomov. V 18. stoletju so stavbi povezali, ko so tudi povišali Armerio za eno nadstropje. Na portalu nekdanje orožarne je pritrjen mestni grb z glavo Meduze. Obe stavbi sta drugače nastali v 15. in 16. stoletju. Loža je dobila sedanjo podobo ob koncu 17. stoletja. V spomin na epidemijo kuge leta 1554 in 1555 je bil v vogalni niši postavljen kip Madone iz žgane gline. Je edina ohranjena gotska mestna loža v Sloveniji. Nad kamnitimi stebri so šilasti gotski loki. V pritličju je kavarna. Stolnico Marijinega vnebovzetja so postavili v drugi polovici 12. stoletja. Cerkev so v 15. stoletju povečali. V spodnjem delu se je ohranil gotski stil, višje pa je dodan renesančni pridih. V prvi polovici 18. stoletja so ustvarili nov dvoranski prostor. Zvonik stolnice je bil nekoč utrjen objekt. Rotunda ali krstilnica Janeza Krstnika spada med romanske arhitekture. Trg Brolo Trg Brolo ima zasnovo, ki izhaja iz urbanizma in je bil značilen za beneška mesta. Pomembne stavbe in ustanove so bile ob robovih trga. Talna površina trga je bila zbiralnik vode. Ta se je stekala v cisterno in ostanek te funkcije sta dva klesana vodnjaka. Trgu Brolo je dalo sedanjo podobo obdobje baroka. Na trgu Brolo z okolico so zanimive naslednje stavbe: palača Vissich-Nardi, Fontico, cerkev Svetega Jakoba, palača Gravisi – Barbabianca, palača Elio, palača Brutti, hiša De Rin, palača Corner. S trga je lep pogled tudi na Mestni stolp. Fontico je najstarejša zgradba na trgu. Njena gradnja se omenja že leta 1392, okrog leta 1460 dobi končno podobo, kasneje pa so ji še nekoliko spreminjali videz pročelja. Fontico je bila namenjena za skladiščenje žita. Tega so delili meščanom ob vojnah ali slabih letinah. Stavba ima čudovito heraldično okrasje ter renesančna in gotska okna. Na glavni fasadi je tudi serija grbov pomembnih koprskih županov. Cerkev Svetega Jakoba je bila zgrajena v 14. stoletju. Je iz klesanega kamna. Palača Gravisi Barbabianca je ena najimenitnejših koprskih baročnih palač iz leta 1710. V glavni dvorani ima ohranjeno poslikavo iz srede 19. stoletja, njen avtor je tržaški slikar Giuseppe Gatteri. Ob ulici je pročelje s pritličjem, ki ima manjša okrašena okna ter reprezentančnim prvim nadstropjem. V njej je sedaj glasbena šola. Palača Brutti je iz druge polovice 18. stoletja. Ima baročno pročelje. V njej ima sedež osrednja knjižnica. Vodnjak da Ponte Največji mestni vodnjak je reprodukcija mosta Rialto v Benetkah. Izdelavo je naročil leta 1666 podesta Lorenzo da Ponte, po katerem je vodnjak poimenovan, v grbu njegove družine pa je podoba mosta. Ob vznožju loka, ki se dviga nad vodnjak, se nahajajo štiri maskeroni, iz njihovih ust pa teče voda. Maskerona na levi sta podobna mitološkim bitjem Gorgonam, Forkovim hčeram, ki jih je spočel Neptun. Druga dva upodabljata božanstva, s pričesko v obliki školjke ter moško glavo s turbanom. Da Pontejev vodnjak stoji na severnem delu Prešernovega trga v Kopru. Trg je nekoč bil imenovan tudi Da Pontejev trg, prebivalcem pa je tudi znan kot »Muda«, kar pa je ime glavnih mestnih vrat na tem trgu. Trg je predstavljal glavni stik mesta s kopnim prek Mudinih vrat, predstavljal pa je tudi končno točko lesenega vodovoda, ki je bil speljan z bližnjih gričev.  Vodnjak, ki je predstavljal zaključek vodovoda, se na tem mestu omenja že leta 1423. Današnjo podobo je dobil leta 1666, ko ga je na novo dal postaviti podestat Lorenzo Da Ponte, po katerem se danes tudi imenuje. Vodnjak s svojo obliko tudi spominja na most, ki je predstavljal glavni simbol družine Da Ponte (nahaja se v družinskem grbu in imenu družine). Po mnenju nekaterih strokovnjakov je bil vzor za obliko vodnjaka most Ponte delle Guglie v Benetkah. Vodnjak ima osmerokotni vodni bazen, nad katerim se vzpenja lok z balustradami. Balustrade so dodatno nadgrajene s štirimi visokimi piramidami s kroglami na vrhovih. Lok je tudi okrašen s tremi grbi, med katerimi vidimo tudi grb družine Da Ponte. Ob vznožju loka se nahajajo štirje maskeroni (kamniti obrazi vodnih božanstev in vzhodnjakov), katerim iz ust molijo kovinski ustniki skozi katere v bazen curlja voda. V samem koritu lahko vidimo kovinske nosilce, namenjene odlaganju veder za vodo. Vodnjak je obkrožen z ogrado, namenjeno preprečevanju dostopa živini do vodnjaka. Ograda je sestavljena iz petnajstih stebičev, na katerih lahko najdemo petnajst grbov družin, ki so prispevale finančna sredstva za postavitev vodnjaka. Stebriči so na vrhovih dodatno okrašeni z kamnitimi storži, kroglami in košarami. Vodnjak je služil kot vir pitne vode za prebivalstvo do leta 1898. Prešernov trg so okoli leta 1990 tudi obnovili, arheološko raziskali ter obnovili tlak. Med arheološkimi deli so naleteli na lesene cevi vodovoda, ki je vodnjak napajal. Vrata Muda Nekdanja glavna mestna vrata, iz leta 1516, so bila zgrajena v renesančnem slogu in se ponašajo s številnim heraldičnim okrasjem, med katerim slikovito izstopa sonce, ki simbolizira mestni grb. Postaviti jih je dal koprski podesta Sebastiano Contarini, posnemajo pa antični slavolok. Vrata Muda so danes edina ohranjena mestna vrata od nekdanjih dvanajstih. Izdelal naj bi jih mojster Marino de Vedelo po načrtih slovite delavnice Lombardi iz Benetk. Vrata so oblikovana po vzoru antičnih slavolokov, na sredi je ločna odprtina ob kateri se nahajata dva plitva pilastra, celota pa je na vrhu zaključna s trikotnim čelom. Vrata odlikujejo tudi številni kamnoseški detajli, ob bazah pilastrov imamo reliefa levjih glav, ob zgornjih vogalih med pilastri in lokom imamo dva kvalitetna reliefa sonca. Reliefi označujejo tako simbol Benetk, kot simbol mesta Koper. Vrata Muda so glavna koprska mestna vrata in kot taka ena najpomembnejših točk v koprskem mestnem obzidju. So tudi danes še edina docela ohranjena mestna vrata od nekdanjih dvanajstih. Ime vrat izvira iz starega italijanskega izraza za mitnino (davek, ki ga je bilo potrebno plačati za vhod v mesto). Sicer so bila znana tudi kot Kopenska vrata oz. »Porta della terra ferma«, saj so predstavljala glavni stik mesta s kopnim prek dolgega mostu in nasipa prek koprskih solin. Redkeje se pojavlja ime »Porta del ponte piccolo«. Vrat se na desni strani drži ohranjen del mestnega obzidja, ki vsebuje pomožna manjša vrata. Ta se imenujejo »Posterla« ali »Porta dei Soccorsi«, služila pa so razbremenitvi osrednjih vrat v obodbju ko zaščitna funkcija obzidja ni bila več pomembna in se je promet skozi vrata tudi precej povečal.

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt + 386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.