ZNAMENITOSTI KOBARIDA DOMOVEKONOMIJAKULINARIKATEHNIKAKORISTNE INFO
 
 
   

  TURIZEM
ANKARAN
BLED
BOHINJ
CELJE
IZOLA
KOBARID
Dolina Soče
Grič sv. Antona
Zgodovina
Zgodovinska pot
Znamenitosti
KOPER
LJUBLJANA
MARIBOR
MURSKA SOBOTA
NOVA GORICA
PIRAN
PORTOROŽ
POSTOJNA
PTUJ
SEČA
SEČOVLJE
SEČOVELJSKE SOLINE
STRUNJAN
Kobarid leži na visoki terasi na desnem bregu Soče ob vznožju Gradiča (309m) ali Griča svetega Antona. Kobariška kotlina je razširjen del soške doline, ki je nastala na mestu, kjer reka Soča zapusti visoki alpski svet in se dolina združi s Stárijskim podoljem. Prav zaradi take lege ima Kobarid v prometnem pomenu pomembno strateško lego. Na zahod se povezuje s Čedadom (Cividale del Friuli) in Vidmom (Udine) v Furlanijo, na sever preko prelaza Predel (Passo di Predil) v Trbiž (Tarvisio, na jug pa z Novo Gorico.

Kobarid je kraj, ki je najbolj znan po svoji pestri preteklosti v času med prvo svetovno vojno. Danes Kobarid s svojo okolico nudi obilo naravnih lepot in možnosti za izvajanje športnih aktivnosti -
pohodništvo, ribolov (Soška postrv), lov, padalstvo, kolesarstvo in adrenalinske vodne športe. Naravne znamenitosti kot so slap Kozjak, gore Krn, Matajur in Stol ter čiste vode Nadiže in mrzle Soče so za turizem najbolj atraktivne. V okolici je obilo planinskih in zgodovinskih pohodnih poti. Za turizem so zanimivi tudi:
a)
svetovno znani Kobariški muzej z eksponati iz prve svetovne vojne;
b)
italijanska kostnica na sv. Antona;
c) arheološki najdišči Tonovcov grad in Gradič;
d) muzej "Od planine do Planike", posvečen razvoju mlekarstva in sirarstva;
e) Napoleonov most preko Nadiže;
f)
Slap Kozjak
g) cerkev sv. Antona Padovanskega na Gradiču, ki je bila posvečena leta 1696;
h) župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, zgrajena v 17.stoletju, bogata z baročno opremo, oltar je delo P. Lazzarinija iz leta 1716.


Kulinarika
Kobarid je kulinarično prepoznaven po Kobariških štrukljih, ki jih vsaka kobariška gospodinja pripravi na malo drugačen način in se nanje "podpiše" s svojm odtisom prsta v sredino štruklja. Prednikom so Kobariški štruklji pomenili krepčilni prigrizek med kmečkimi opravili, danes pa se ga lahko kot sladico okuša v kobariških gostilnah in restavracijah. Kobariški štrukelj je narejen iz preprostega parjenega testa in zelo bogatega nadeva, katerega bistvena sestavina so domači orehi, pika na i pa mu daje priliv iz masla in drobtin. Vsako leto na čast tej lokalni sladici v Kobaridu prirejajo festival Štrukljada, kjer lahko obiskovalci poskusijo kobariške štruklje, ki jih pripravijo kobariške gostilne in restavracije, združene v Kobariški gastronomski krog.


Brv čez Sočo pri Kobaridu
Do brvi čez Sočo vodijo stopnice z leseno ograjo. Brv čez Sočo je zgradilo Turistično društvo Kobarid in Kobariški muzej ob pomoči  Ministrstva za kulturo in Občine Kobarid leta 1998. Dolžina brvi je 51,5 metra. Od brvi čez reko lahko nato nadaljujete pot proti Napoleonovem mostu. Brv čez Sočo je del Kobariške zgodovinske poti, ki povezuje kraje v okolici Kobarida, kjer so pomembni zgodovinski, kulturni in naravni spomeniki. Na levem bregu reke Soče je parkirišče, ki je idealno izhodišče za pot proti brvi, slapu Kozjak in ostalim znamenitostim.


Drežnica
Drežnica je manjša vas v Zgornjem Posočju, ki spada v Občino Kobarid. Mimo Drežnice tečeta potoka Ročica in Stopica. Naselje na terasi je z vseh strani obdano z visokimi hribi, ki so Krn (2245 m), Kožjak in Planica, greben Polovnika, greben Krnčice (2142 m), Ozben (776 m) in ostali. Na zahodnem delu se dolina odpira proti kobariškemu Stolu, od katerega ga loči smaragdna reka Soča, ki se pri Kobaridu iz ozke soteske izvije v širšo dolino. Vas Drežnica je razdeljena na Dolenji in Gorenji konec ter je od Kobarida oddaljena okoli šest kilometrov. Največja kulturna znamenitost v kraju je cerkev Srca Jezusovega, ki je bila sezidana leta 1912 na mestu prejšnje cerkve sv. Julija. Cerkev je ostala nepoškodovana navkljub triletni vojni, ki je potekala v neposredni bližini (Soška fronta – 1. svetovna vojna). Hiše v naselju so zidane, nadstropne – kobariškega tipa in večina jih je ločena od gospodarskih stavb. Dosti hlevov z živino je pod stanovanjskimi prostori. Seniki, ki jim domačini pravijo hlevi, stojijo po senožetih in travnikih. Za vas je značilna planšarska živinoreja. Pašni območji sta planina Zaprikaj nad Drežniškimi Ravnami in planina Zapleč. V večini je prebivalstvo zaposleno v dolini, kmetijstvo pa predstavlja dopolnilno dejavnost.  Največja naravna znamenitost v Drežnici je mogočni Krn, ki ima skoraj 800 metrov visoko prepadno zahodno steno, po kateri vodi varovana in markirana planinska pot. Približno deset metrov pred vrhom se nahaja koča – Gomiščkovo zavetišče. Neposredno pod Krnom izvira potok Ročica v več izvirih, ki ima mnogo slapov. Naravne znamenitosti so še slap Krampež, ledeniški balvan Debela peč, Koseška korita, slap Stopnik I in drugo.


Italijanska obrambna črta - levi in desni breg
Italijanska obrambna črta na desnem bregu reke Soče se nahaja blizu glavne ceste Kobarid – Bovec. Na Soški fronti so med prvo svetovno vojno potekali spopadi med avstroogrsko in italijansko vojsko. Soška fronta je bila del bojišča, ki je potekalo od Rombona do Tržaškega zaliva. Do italijanske obrambne črte vodijo urejene lesene stopnice. Lahko vidite strelski jarek, manjšo utrdbo in luknjo. Obrambna črta poteka čez ozke prehode. Italijanska obrambna črta je del Kobariške zgodovinske poti.

Italijanska obrambna črta na levem bregu reke Soče je del znamenite Kobariške zgodovinske poti. Na Soški fronti so med prvo svetovno vojno potekali spopadi med avstroogrsko in italijansko vojsko. Soška fronta je bila del bojišča, ki je potekalo od Rombona do Tržaškega zaliva. Ko se vračamo od slapov Kozjaka, se pot odcepi levo navzgor k utrdbam iz prve svetovne vojne. Na vzpetini se nahaja mitraljezko gnezdo in opazovalnica. Nedaleč stran je v pobočje stisnjena urejena kaverna, ki sodi v niz zaklonišč, razporejenih v sistem krožne obrambe za zaščito prehoda čez reko Sočo in ceste Kobarid - Bovec. Večina od teh je zasutih, tri pa so ponovno odkopane. Z vrha opazovalnice se ponuja prelep razgled na velik del zgodovinske poti in na zelene tolmune reke Soče. Od tu se odcepi pot, ki vodi po urejenih in označenih vojaških cestah po pobočjih Ozbena proti Drežnici in Ladram.


Kamp Koren
Kamp Koren Kobarid se nahaja blizu Kobarida, ob cesti v Drežnico. V bližini je znameniti Napoleonov most. Je najstarejši kamp v dolini Soče, leži na mirni lokaciji na levem bregu Soče in do Kobarida ga loči le kratek sprehod. Kamp je edini v Sloveniji, ki se ponaša z ekološkim certifikatom EcoCamping in z oznako Eko Marjetica, kar dokazuje njegovo ekološko usmerjenost. Kamp Koren spada med srednje velike kampe in v njem je prostora za približno 240 gostov. Parcele v kampu so urejene na dveh večjih platojih. Prvi plato leži na predelu recepcije in je primeren za goste s prikolicami in avtodomarje, drugi plato pa leži višje v gozdu. Prav tako imajo urejenih nekaj parcel za šotoriste. V letu 2009 so v kampu postavili šest lesenih bungalovov. Vsaka hišica je primerna za šest oseb ter uporabna za bivanje čez vse leto. V Kampu Koren imajo vso potrebno infrastrukturo, kot so pralnica, sanitarije, brezžični internet, oskrbovalna postaja za avtodome, otroško igrišče in trgovina. Poleg tega so v kampu tudi adrenalinski park, ki so ga odprli leta 2012, plezalna stena, balinišče, savna, igrišče za odbojko na mivki, mize za namizni tenis, izposoja koles, kurišče za kurjenje odprtega ognja. Okolica Kampa Koren nudi številne možnosti za različne aktivnosti, kot so gorništvo, pohodništvo, konjeništvo, alpinizem, plezanje, gorsko kolesarjenje. Tu se nahajajo najlepši kraji Soške doline – slapovi potoka Kozjak, kanjon reke Soče, prodišča, obnovljena frontna črta iz 1. svetovne vojne, prodišča, gora Krn (2244 m), Kanin in ostalo. Reka Soča nudi aktivnosti, kot so ribolov, rafting in kajakaštvo. Za kopanje pa je primernejša reka Nadiža. Zaradi čudovitih razgledov je kamp primeren tudi za jadralne padalce.


Kamp Nadiža
Kamp Nadiža se nahaja v okolici Kobarida, v dolini imenovani Breginjski kot, pod vasjo Podbela. Kamp leži ob reki Nadiži in je raj za tiste, ki so radi v neokrnjeni naravi. Južno od kampa je več lokacij, kjer se lahko okopate v tolmunih reke Nadiže. Eden od takih krajev je tudi pri Napoleonovem mostu, ki se nahaja približno dva kilometra južneje od kampa. Kamp je idealna lokacija za družine z majhnimi otroci. V kampu nudijo dostop do interneta. Imajo tudi gostilno. Kamp Nadiža se razprostira na približno 3 ha. Kamp ima nove prostore za kampiranje, le nekaj sto metrov od obstoječega kampa. Ta prostor ima nov sanitarni blok, ki ima tudi savno. Obiskovalci kampa imajo veliko možnosti za preživljanje aktivnih počitnic. Poleg kopanja v čudovitih tolmunih reke Nadiže in poležavanja lahko igrate košarko, odbojko na mivki, namizni tenis, mali nogomet, balinate, kolesarite po označenih poteh in mnogo drugega. Nudijo izposojo koles. Otroško igrišče ima na voljo igrala kot so peskovnik, gugalnice, tobogani in trampolina. V kampu Nadiža oddajajo tudi tri počitniške prikolice, ki so postavljene tik ob reki. Ob kampu Nadiža se nahaja tudi brv čez reko Nadižo.


Kobariški (Breginjski) stol
Kobariški Stol je visok 1673 m. Predstavlja najdaljši greben v Julijskih Alpah. Dolžina grebena je 25 km, skupaj z zahodnim delom pa dolžina obsega 35 km. Na vrhu stola je postavljen oddajnik. Del pogorja je uvrščeno v območje Nature 2000. Travišča na pobočju Stola predstavljajo izjemno biotsko pestrost tako rastlinskih kot živalskih vrst. Velja izpostaviti, da območje predstavlja izreden habitat za mnoge ptice. Te so kotorna (Alectoris graeca), beloglavi jastreb (Gyps fulvus), ruševec (Tetrao tetrix), sršenar (Pernis apivorus) itd. Možni dostopi so iz različnih strani. V lepem vremenu je pomembno izhodišče za spust z jadralnim padalom.


Kobariški muzej prve svetovne vojne
Kobariški muzej se je razvil iz muzejske zbirke, ki so jo leta 1990 uredili domačini. Sprva je deloval v okviru Turističnega društva Kobarid. Po petih letih so ustanovitelji, v soglasju z Ministrstvom za kulturo, prenesli upravljanje na neprofitno družbo z omejeno odgovornostjo, ki z muzejem upravlja še danes. V letu 2011 se je Kobariški muzej vpisal v razvid slovenskih muzejev. Za svoje delovanje je prejel najvišjo državno priznanje v muzealstvu – Valvasorjevo nagrado. Bil je nominiran za EMYA in prejel nagrado Sveta Evrope. Doslej so ga obiskale številne visoke osebnosti od monarhov, treh predsednikov Evropskega parlamenta, številnih predsednikov držav, vlad, ministrov, predsednikov raznih svetovnih združenj, cerkva vse do Nobelovih nagrajencev.  Kobariški muzej se nahaja v Mašerovi hiši, ki nosi letnico 1739. Je mogočna, značilno grajena etažna hiša podobna dvorcu. Hiša je bila sprva v lasti družin Peteani in Obreza, kasneje je postala last štirih generacij Mašera. Leta 1976 jo je močno poškodoval potres, vendar so jo leta 1990 obnovili in v njej odprli Kobariški muzej z osnovno tematiko prve svetovne vojne na Kobariškem.

Kobariški muzej
je zgodovinski muzej v Kobaridu (Slovenija), ki je bil ustanovljen leta 1990 z namenom ohranjenja, raziskovanja in predstavljanja prve svetovne vojne, še posebno soške fronte. Odprtje muzeja je bilo 20. oktobra 1990, ki se nahaja v prostorih nekdanjega Mašerovega kmečkega dvorca. V muzeju je podrobno predstavljena 12. soška bitka, imenovana tudi »čudež pri Kobaridu«. Zbirka je postavljena v dvanajstih sobah, ki so razporejene v dveh nadstropjih. V muzeju je predstavljeno življenje na bojišču in v zaledju. Pred muzejem sta postavljena top in granata. Na hodniku v pritličju je nekaj spomenikov padlih avstro-ogrskih in italijanskih vojakov na soškem bojišču. V muzeju je predstavljena tudi maketa bližnjih vrhov, na katerih so označene žičnice, pešpoti, mulatjere in meja med Avstro-Ogrsko in Italijo. Lepo je predstavljena tudi kaverna, v kateri je vojak, ki piše pismo svojemu očetu. Predstavljene so tudi grozote prve svetovne vojne. V sobi z uniformami so uniforme različnih narodov. Zanimivo je, da niso imeli vsi vojaki avstro-ogrske vojske enake uniforme. Tisti iz srbskega dela avstro-ogrske so imeli drugačne uniforme kot tisti iz slovenskega območja. Razstavljena je tudi večja zbirka orožja; pištole, puške, granate, idr. V muzeju se nahaja tudi multivizijska soba, kjer je na ogled krajši film, ki predstavlja soško fronto in bolj natančno opisuje dvanajsto soško bitko.


Kobariško blato
Kobariško blato obsega opuščene glinokope, vlažne travnike in grmišča. Je izredno pomemben življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Območje je uvrščeno v Naturo 2000. Tu najdemo veliko živalskih in rastlinskih vrst, ki so vezane predvsem na vlažne predele. Med rastlinskimi vrstami najdemo najrazličnejše življenjske oblike rastlin, najpogostejše so predvsem močvirske rastline. Med živalskimi vrstami pa najdemo dvoživke, kačje pastirje, metulje, rake, plazilce in ptice. V prostoru se prepletajo zgodovinske, kulturne in naravne znamenitosti.



Koseč
Vas Koseč se nahaja blizu naselja Drežnica in spada v Občino Kobarid. Občina leži v Posočju na severozahodnem delu Slovenije ter predstavlja stičišče predalpskega in alpskega sveta. Območje je poznano po gori Krn (2244 m), ki je najvišja gora v Krnskem pogorju. V Koseču so največje zanimivosti cerkvica sv. Jošta, Koseška korita in sprehajalna pot po Poti miru, prijateljstva in ustvarjalnosti, ki vodi med Drežnico ter Kosečem. Koseška korita se nahajajo pod vasjo in po njih vodi urejena krožna pot mimo cerkvice sv. Jošta, ki traja približno dve uri. Korita so globoka do 60 metrov, divja in težko dostopna, zato si jih ni možno ogledati v celoti. Med potjo se nahajajo slapovi Stopnik I z višino 22 metrov, Stopnik II in III z višinama 16 in 21 metrov, ki si sledita v izredno kratki razdalji ter Stopnik IV z višino 25 metrov. Koseška korita je v ploščatih apnencih izdolbel potok Brsnik, ki teče tudi skozi vas, z neenakomernim in velikim strmcem struge. Prav zaradi tega voda pada v slapovih in skočnikih ter dere v brzicah. V stenah Koseških korit izvira kraška voda, ki odlaga lehnjak. Pred izlivom Brsnika v Ročico se je oblikoval naravni prehod skozi Koseška korita. V kraju je znana turistična kmetija Kranjc, kjer gostom nudijo številne domače dobrote, ena od so sladki drežniški štruklji. Cerkvica sv. Jošta je bila sezidana v drugi polovici 14. stoletja in je ena izmed najstarejših sakralnih spomenikov na Tolminskem. Narejena je iz lehnjaka. Cerkvena notranjost je poslikana s freskami, ki izvirajo iz druge polovice 15. stoletja.



Koseška korita
Koseč je manjše naselje, ki spada v Občino Kobarid. Koseška korita se nahajajo pod vasjo in po njih vodi urejena krožna pot, ki traja približno dve uri. Korita so globoka do 60 metrov, divja in težko dostopna, zato si jih ni možno ogledati v celoti. Sprehajalna pot po Koseških koritih vodi mimo slikovite cerkve sv. Justa po kamniti ograjeni poti, ki so jo domačini nekdaj uporabljali za pregon živine. Ob slapovih Stopnika pelje pot v Koseška korita in nato na Glavico, kjer se pri klopcah nahajajo bioenergetske točke. Ob Ročici navzgor pot ponovno pripelje nazaj v vas Koseč. Cerkvica sv. Justa je bila sezidana v drugi polovici 14. stoletja in je ena izmed najstarejših sakralnih spomenikov na Tolminskem. Narejena je bila v poznoromanskem slogu iz lehnjaka. Cerkev je znana po freskah iz druge polovice 15. stoletja. Med potjo se nahajajo slapovi Stopnik I z višino 22 metrov, Stopnik II in III z višinama 16 in 21 metrov, ki si sledita v izredno kratki razdalji ter Stopnik IV z višino 25 metrov. Koseška korita je v ploščatih apnencih izdolbel potok Brsnik z neenakomernim in velikim strmcem struge. Prav zaradi tega voda pada v slapovih in skočnikih ter dere v brzicah. V stenah Koseških korit izvira kraška voda, ki odlaga lehnjak. red izlivom Brsnika v Ročico se je oblikoval naravni prehod skozi Koseška korita.


Lipov drevored
Posebno doživetje ob obisku občine nudi obcestni lipov drevored, ki se vije vse od Kobarida do Starega sela. Zasajen je bil leta 1936 s strani diktatorja Mussolinija. Približna dolžina drevoreda je 4 km, sestavlja ga predvsem lipa (Tilia sp.) in divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.). Velja za enega najdaljših v Sloveniji. Danes je zaščiten kot naravna znamenitost.


Napoleonov most pri Kobaridu
Napoleonov most se nahaja pri Kobaridu, ki ima zelo pestro preteklost. V srednjem veku je spadal pod upravo čedadskega samostana. Napoleonov most sodi med arhitekturno dediščino. Že v davnih časih je desni in levi breg Soče pod Kobaridom povezoval most. Na tem delu je soteska najožja. Benečani so leta 1616 leseni most podrli. Stari, kamniti Napoleonov most je bil zgrajen leta 1750. Območje Kobarida je v času novega veka doživelo turške upade in prodor Napoleonove vojske. Most je torej dobil ime po Napoleonu, ker so čezenj leta 1797 proti zgornji Soški dolini prodirale francoske čete. Avstrijski vojaki so most razstrelili med prvo svetovno vojno. Italijani so kasneje zgradili lesen, nato pa železni most. Med drugo svetovno vojno so partizani tukaj branili Kobariško republiko. Pri Napoleonovem mostu so zato v spomin na te dogodke postavljeni dve spominski obeležji. 9. novembra 1943 so esesovci tu pokončali partizana Ivana Berginca iz Idrskega. Z Napoleonovega mostu je čudovit razgled na smaragdno reko Sočo in njena korita. Iz mosta organizirajo tudi skoke v reko Sočo. V bližini Napoleonovega mostu se nahaja kamp Koren in kamp Lazar, na kar vas opozarjajo označene table na križišču.


Napoleonov most čez Nadižo
Napoleonov most čez reko Nadižo se nahaja v Breginjskem kotu. To je dolina reke Nadiže med Breginjem in Starim selom. Napoleonov most je le nekaj kilometrov od kampa Nadiža. Avto lahko pustite na manjšem parkirišču ob cesti. Stopničasti in kamniti most je dobil ime po Napoleonovih četah, ki naj bi ga prečkale. Napoleonov most naj bi izhajal iz rimskega antičnega obdobja. Postavili so ga čez ozki del kanjona Nadiže. Tukaj mimo so vodile starodavne rimske poti iz Pradola in Robidišč, proti Nadiži. Kaže torej na pomembno prehodnost tega predela že od rimskih časov dalje. Napoleonov most čez reko Nadižo je danes čudoviti arhitekturni pomnik. Je vez s preteklostjo in prihodnostjo. Z mostu je lep razgled na zelenkasto reko Nadižo, v kateri se lahko prijetno ohladite v poletnih mesecih.


Reka Nadiža
Nadiža izvira pod dolgim grebenom Stola, pri Robiču zapusti Slovenijo in nadaljuje svojo pot po Italiji. Na poti usvarja prečudovite tolmune, korita, naravne bazene in prodišča. Po svoji čistoči spada v prvi kakovostni razred. Poleti je topla in primerna za kopanje. Pravijo, da je zdravilna in da celi rane.


Slap Kozjak, Kobarid
Do slapov potoka Kozjaka pridemo preko kamnitega mostu, pod katerim v globok tolmun pada prvi slap. Kamniti most je bil zgrajen 1895 leta. Potok Kozjak, levi pritok Soče, izvira v več povirnih krakih visoko pod Krnčico (2142m), teče skozi več korit in pada v šestih slapovih, od katerih sta obiskovalcem dostopna le zadnja dva. V istočnem ustju spodnjih Korit potoka Kozjaka je nastal najbolj slikovit slap - Veliki Kozjak. Slap je izdolbel nekakšno podzemeljsko dvorano, katere dno zaliva prostran tolmun modrozelene barve, stene pa so zasigane kot v kraških jamah. Od temačnosti te dvoranice se odbija 15m visok bel steber vode.


Slap Kozjak spada med eno izmed največjih znamenitosti Kobarida. Je del Kobariške zgodovinske poti, ki vključuje Kobariški muzej, Italijansko kostnico, Tonocov grad, sotesko Soče in ostale znamenitosti. Slap Kozjak ali tudi Veliki Kozjak je najvišji slap na potoku Kozjak. Visok je 15 metrov. Potok teče skozi več korit. Pada v šestih slapovih in od teh sta obiskovalcem najlažje dostopna le Slap Kozjak in Mali Kozjak. Do prvih štirih slapov ni urejenih poti. Potok se pri Kobaridu izliva v reko Sočo. Slap Kozjak je najlažje dostopen s ceste Kobarid – Drežnica. Nekaj metrov po križišču pri Napoleonovem mostu za Drežnico je odcep za Slap Kozjak. Tukaj je tudi večje parkirišče. Oznake vas nato popeljejo po urejeni poti čez travnike in skoz gozd. Proti koncu vas pešpot vodi tudi čez kamniti most, ki je iz leta 1895. S tega mostu lahko vidite manjši slap, Mali Kozjak. Visok je približno osem metrov. Od tu je do slapa Kozjak le še približno 5 minut. Na koncu poti greste čez lesene brvi in nato pridete do galerij. Slikoviti slap se skriva v dvorani, obdani s strmimi stenami, pod njim je pa tolmun čudovite modrozelene barve. Bel steber vode je v nasprotju s temačnim vzdušjem dvorane in ustvarja zanimivo nasprotje, ki se medsebojno dopolnjuje.


Tonocov grad pri Kobaridu
Tonocov grad je strma vzpetina severno od Kobarida. Nahaja se nad reko Sočo in je del Kobariške zgodovinske poti, ki povezuje kraje v okolici Kobarida, kjer so pomembni zgodovinski, kulturni in naravni spomeniki. Skozi stoletja je bil zaradi svoje zavarovane lege uporabljen kot naselbina ali pribežališče. Tonocov grad je bil poseljen v različnih obdobjih od bakrene dobe do srednjega veka. Naselbina je največji razcvet doživela v poznorimski in poznoantični dobi, v času od 4. do 6. stoletja našega štetja. Na griču je bila ob koncu 5. stoletja zgrajena naselbina z več kot dvajsetimi hišami in več cerkvami. Na Tonocovem gradu je takrat živela vojaška posadka, ki je ščitila pomemben prehod iz Furlanske nižine v severne dežele. Naselje je na lažje dostopnih mestih varovalo obzidje. Na vzpetini lahko vidite obnovljene ruševine stanovanjske zgradbe, obnovljeni cerkvi, obnovljene ostanke tretje cerkve, obnovljeno cisterno in dobite več informacij o stavbah in izkopavanjih na informativnih tablah. Tonocov grad odlično ohranjene stavbne ostaline ter bogate najdbe uvrščajo med najpomembnejše poznoantične višinske naselbine v vzhodnih Alpah.




  Brv čez Sočo  Drežnica                Muzej prve svewtovne voje v Kobaridu                   
 

2018. Gregor Babšek. Vse pravice pridržane. Kontakt +386 (0)70 515 432 ali po elektronski pošti.